Svetovna zdravstvena organizacija je 14. november, rojstni dan zdravnika, ki je s sodelavci leta 1921 odkril inzulin, razglasila za Svetovni dan sladkorne bolezni. Inzulin je bil odkrit leta 1921 (odkritje je bilo prvič v celoti objavljeno februarja 1922 v reviji The Journal of Laboratory and Clinical Medicine), januarja 1923 pa so izvedli prvi uspešni klinični poskus na diabetiku.
Sladkorna bolezen tipa 2 je danes eden največjih javnozdravstvenih izzivov. Po zadnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2024 v Sloveniji 153.700 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 4.540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 oseb, med njimi 46.800 mlajših od 65 let. Za primerjavo, to je več kot tretjina oziroma 37 odstotkov več kot leta 2010.
Glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila najnovejše podatke o pojavnosti in zapletih sladkorne bolezni v Sloveniji. "Letos prvič prikazujemo podatke ločeno tudi za osebe, mlajše od 65 let," je poudarila. "Ti jasno kažejo, da je starost ključen dejavnik pri pojavnosti bolezni in njenih zapletih."
Posledice sladkorne bolezni
Podatki kažejo, da se zapleti pogosteje pojavljajo pri starejših. V letu 2024 je bilo zabeleženih 792 hospitalizacij zaradi možganske kapi, od tega 128 pri mlajših od 65 let, 592 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, od tega 148 pri mlajših od 65 let, ter 277 amputacij nog nad gležnjem (t. i. večjih amputacij), med njimi 49 pri osebah, mlajših od 65 let.
Kaj je sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.
Sladkorna bolezen tipa B
Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo. "Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra," pojasnjujejo na NIJZ-ju.
Zdravniki diagnozo sladkorne bolezni postavijo, ko vsaj 2-krat izmerijo glukozo v krvi na tešče 7,0 mmol/l ali več, oziroma glukozo v krvi po zaužitju 75 g glukoze med testom OGTT (oralni glukozno tolerančni test) 11,1 mmol/ ali več.
Porast krvnega sladkorja se pojavi počasi, zato lahko dolga leta ostane neopažena. Po ocenah stroke je sladkorna bolezen prepoznana le pri polovici oseb s to boleznijo, od teh pa je le polovica deležna zdravljenja. "Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot na primer z inzulinom."
Sladkorna bolezen tipa 1
Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa pride do naglejšega propada tistih celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. Porast krvnega sladkorja je hitrejši, težave kmalu izrazite, kar osebo tudi privede do zdravnika. Zdravljenje se takoj začne z inzulinom in je potrebno celotno življenjsko obdobje.
Sladkorna bolezen v nosečnosti
Sladkorna bolezen v nosečnosti pa se pojavi takrat, kadar trebušna slinavka ne uspe izdelati dovolj inzulina za potrebe nosečnosti, še posebej v drugi polovici nosečnosti. Za zdravljenje je v veliki večini potrebna prilagoditev prehrane in kadar je to možno, gibanja, pri nekaterih nosečnicah pa je potrebna inzulinska terapija. Zdravljenje po porodu ni več potrebno, nosečnostna sladkorna bolezen pa predstavlja za žensko tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju.
Stroka v prihodnosti pričakuje naraščanje števila prebivalcev s sladkorno boleznijo, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. Strmo pa narašča tudi pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti.
Sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni izziv
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv. Oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Oseba s sladkorno boleznijo tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob."
Sladkorna se ne širi z virusi ali bacili???