To so pričakovani stranski učinki cepiv

V Sloveniji so trenutno na voljo tri cepiva, cepivo AstraZenece, cepivo Pfizer/BionTecha in cepivo Moderne. Evropska agencija za zdravila (EMA) je včeraj odobrila še cepivo proizvajalca Johnson&Johnson. 

Pfizer za oskrbovance v DSO in zdravstveno osebje

Najprej je v Slovenijo prispelo cepivo Pfizer/BionTecha, z njim so cepili oskrbovance in zaposlene v DSO-jih in najbolj izpostavljene zdravstvene delavce v bolnišnicah. Sledili so zaposleni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Del pošiljke, ki je prispela v drugem tednu januarja, je bil namenjen starostnikom nad 80 let, ki ne živijo v DSO. 

Cepivo moderne tehnologije

Gre za cepivo najnovejše tehnologije, ki vsebuje molekulo, imenovano informacijska RNA (mRNA) Ta vsebuje navodila za izdelavo proteina bodice. Gre za protein na površini virusa SARS-CoV-2, ki ga virus potrebuje za vstop v telesne celice.

Ko oseba prejme cepivo, nekatere njene celice preberejo navodila mRNA in začasno proizvedejo protein bodice. Človeški imunski sistem nato ta protein prepozna kot tujek in ustvaril protitelesa ter aktivira celice, da jih napadejo.

mRNA cepivo ne ostane v telesu, ampak se razgradi kmalu po cepljenju. Zaščita Pfizer/Biontech cepiva je 95 odstotna. 

Stranski učinki Pfizer/BioNTech 

Med pričakovanimi stranskimi učinki so navedeni glavobol, bolečina na mestu injiciranja; utrujenost; mrzlica; pireksija*; oteklina na mestu injiciranja, splošno slabo počutje; pruritus na mestu injiciranja, bolečine v okončinah, nespečnost, Ti učinki so prehodni, izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko so resni neželeni učinki, kot je alergija in anafilaktični odziv, izjemno redki.

Cepivo Moderne prav tako mRNK cepivo

Cepiva proti covid-19 Moderna je prispelo v drugem tednu januarja, tudi to je bilo namenjeno za starostnike. Cepivo vsebuje molekulo, imenovano informacijska RNK (mRNK), z navodili za proizvodnjo proteina virusa SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19. Cepivo ne vsebuje virusa samega in ne more povzročiti COVID-19. Življenska doba mRNK v celični citoplazmi je kratka, saj se hitro razgradi in nikoli ne vstopi v celično jedro, zato je nastanek kakršnih koli genetskih sprememb v celici izključen. 

Stranski učinki Moderne

Najpogostejši neželeni učinki cepiva proti COVID-19 Moderna v kliničnem preskušanju so bili običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. Ti so vključevali bolečino in oteklino na mestu injiciranja, utrujenost, mrzlico in povišano telesno temperaturo, otekle ali občutljive bezgavke, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, ter slabost in bruhanje. Prizadeli so več kot 1 od 10 ljudi.

Rdečina, koprivnica in izpuščaj na mestu injiciranja so se pojavili pri manj kot 1 od 10 ljudi. Srbečica na mestu injiciranja se je pojavila pri manj kot 1 od 100 bolnikov. Oteklina obraza, ki lahko nastopi pri ljudeh, ki so v preteklosti prejeli kozmetične injekcije na področju obraza, ter šibkost v mišicah ene strani obraza (akutna periferna obrazna paraliza ali pareza) se je zgodila redko, pri manj kot 1 od 1000 oseb.

Alergijske reakcije so se pojavile pri cepivu proti COVID-19 Moderna, vključno z zelo majhnim številom primerov hudih alergijskih reakcij (anafilaksije). Kot pri vseh drugih cepivih, je treba cepivo proti COVID-19 Moderna odmerjati pod strogim nadzorom z razpoložljivim ustreznim zdravljenjem neželenih učinkov.

V prven tednu februarja je prispela prva pošiljka cepiva proti covid-19 AstraZeneca, s katero se v Sloveniji cepi osebe stare med 18 in 65 let ter nepokretnih ne glede na starost.

Telo pripravi na bolj z okužbo

Cepivo AstraZeneca je narejeno po stari tehnologiji, je vektorsko cepivo in je sestavljeno iz drugega virusa iz družine adenoviruso. Ko oseba prejme cepivo, ta dostavi gen za protein SARS-CoV-2 v telesne celice. Imunski sistem te osebe bo te proteine nato prepoznal kot tuje in ustvaril protitelesa ter aktiviral celice za obrambo proti virusu. Če pozneje cepljena oseba pride v stik z virusom SARS-CoV-2, bo imunski sistem virus prepoznal in ga bil pripravljen obraniti telo pred okužbo. Cepivo ne vsebuje virusa samega in ne more povzročiti COVID-19.

Cepivo AstraZeneca naj bi nudilo 65 odstotno zaščito, koliko časa, ni znano. Zaščita pred novimi sevi naj bi bila s cepivom AstraZenece minimalna. 

Slovenija je v februarju prejela 78.390 odmerkov cepiva Pfizer, 13.200 odmerkov cepiva Moderne in 52.800 odmerkov cepiva AstraZenece, skupaj vseh odmerkov 144.390. V marcu pa bo Slovenija prejela 99.450 odmerkov cepiva Pfizer, 30.000 odmerkov cepiva Moderne in predvidoma 117.000 odmerkov cepiva AstraZenece, skupaj v mesecu okvirno 246.000 odmerkov.

Najpogostejši stranski učinki AstraZenece

Kot najpogostejše neželeni učinki cepiva proti COVID-19 AstraZeneca v kliničnem preskušanju navajajo blage ali zmerne stranske učinke, ki so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. Gre za bolečino in občutljivost na mestu injiciranja, glavobol, utrujenost, bolečino v mišicah, splošno slabo počutje, mrzlico, vročino, bolečino v sklepih ter slabost. Prizadeli so več kot 1 od 10 ljudi. Bruhanje in driska sta se pojavili pri manj kot 1 od 10 ljudi. Zmanjšan apetit, vrtoglavica, potenje, bolečine v trebuhu ter izpuščaj so se pojavili pri manj kot 1 od 100 ljudi.

Pri ljudeh, ki so prejeli cepivo, so se pojavile alergijske reakcije. Kot za vsa cepiva, je treba tudi cepivo proti COVID-19 AstraZeneca odmerjati pod strogim nadzorom z ustreznim razpoložljivim zdravljenjem neželenih učinkov.

Trenutna uporaba cepiv: Moderna in Pfizer za starejše

mRNA cepiva (Pfizer/BioNTech, Moderna) se trenutno uporabljajo za osebe stare 75 let in več (s cepivom Pfizer tudi za nepokretne), za oskrbovance v DSO, ki še niso bili cepljeni, za zdravstvene delavce stare 65 let in več, ki še niso bili cepljeni ter za dijake zdravstvenih šol stare 16-18 let (cepivo Pfizer), ki opravljajo klinično prakso v zdravstvenih ustanovah. mRNA cepiva (Pfizer/BioNTech, Moderna) se bodo v nadaljevanju (ko bodo cepljene vse osebe stare 75 let in več, ki se želijo cepiti) uporabljala po naslednjem vrstnem redu: - osebe stare 70 let in več ter posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost ter nato osebe, stare 65 let in več.

AstraZeneca za kronične bolnike, diplomate, učitelje in vzgojitelje

Cepivo AstraZeneca se trenutno uporablja za posebej ranljive kronične bolnike stare 18 do 64 let (lahko tudi starejše, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje), tudi za nepokretne, diplomate in drugi v skladu s strategijo, zdravstvene delavce in sodelavci stare 18-64 let, ki še niso bili cepljeni, institucionalizirane osebe stare 18-64 let, ki še niso bile cepljene, zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami, stare 18-64 let, ki še niso bile cepljene, ter zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroki, učenci, dijaki in študenti.