Delež ljudi, ki zase menijo, da so zdravi, se je v letu 2021 glede na leto prej na globalni ravni nekoliko znižal, v Sloveniji pa se je splošno dojemanje zdravja v omenjenem obdobju izboljšalo, kaže raziskava o zdravju in navadah, povezanih z zdravjem, ki sta jo opravila združenje za tržne in javnomnenjske raziskave WIN International in Mediana.
Medtem ko je bil v letu 2020 delež anketirancev, ki so se v raziskavi opredelili kot zelo zdravi in zdravi, po svetu 79-odstoten, je lani padel na 77 odstotkov. Ob tem se moški opredeljujejo za bolj zdrave kot ženske, saj se je tako opredelilo 80 odstotkov moških, med ženskami pa 75 odstotkov. V Sloveniji pa se je delež ljudi, ki se opredeljujejo kot zdravi, v omenjenem primerjalnem obdobju povišal, s 74 v letu 2020 na 77 odstotkov.
Pričakovano mladi sebe vidijo bolj zdrave kot starejši. Med anketiranci, starimi od 18 do 24 let, je ta delež 83-odstoten, med anketiranci, starimi od 25 do 34 let, pa 84-odstoten. Med starejšimi od 65 let se jih je za zdrave opredelilo 68 odstotkov, med upokojenci ter invalidi pa 64 odstotkov.
Med regijami je samozaznava splošnega zdravja najnižja v Evropi, kjer 72 odstotkov anketirancev meni, da so zdravi. Med evropskimi državami pa se je najslabše odrezala Poljska, kjer se je za nezdrave opredelilo 44 odstotkov anketirancev.
Regija, ki beleži najvišji odstotek ljudi, ki se prehranjujejo zdravo, je Afrika, kjer ta delež znaša 86 odstotkov, medtem ko je v Evropi 67-odstoten. V Sloveniji se zdravo prehranjuje 64 odstotkov ljudi. Med evropskimi državami je najvišje uvrščena Španija s 84 odstotki ljudi, ki se zdravo prehranjujejo, globalno pa Vietnam s 97 odstotki.
Slovenija se po deležu ljudi, ki poročajo o pogostem dobrem spancu, uvršča nad evropskim povprečjem, ki znaša 62 odstotkov, ob čemer imamo v Evropi tudi najvišji delež dobro naspanih ljudi, slednjih je kar 71 odstotkov. Evropska država z najnižjim deležem ljudi, ki pogosto dobro spijo, je Nemčija s 47 odstotki, v svetovnem merilu pa Čile s 40 odstotki.
Upada delež kadilcev
Z 20-odstotnim deležem rednih kadilcev Evropa na globalni ravni zaseda drugo mesto, takoj za Bližnjim Vzhodom, kjer je rednih kadilcev 34 odstotkov vprašanih. Da redno kadijo, je v Sloveniji odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, kar nas uvršča pod evropsko povprečje. Delež kadilcev v Sloveniji je v zadnjem letu padel za odstotek.
Po uživanju alkohola je med regijami na prvem mestu Evropa. Petina Evropejcev namreč poroča, da alkohol uživajo pogosto, medtem ko na Bližnjem Vzhodu le štirje odstotki anketirancev pogosto pijejo alkohol. Slovenija se po stopnji uživanja alkohola uvršča pod evropskim povprečjem, da zelo pogosto pijejo alkohol, se je izreklo osem odstotkov Slovencev.
Raste število telesno aktivnih
Delež telesno aktivnih v Sloveniji je lani v primerjavi z letom 2020 padel za štiri odstotke, redno pa telovadi 41 odstotkov Slovencev. Na globalni ravni pa se delež ljudi, ki redno telovadijo, povečuje. Medtem ko je v letu 2019 redno telovadilo 37 odstotkov anketirancev, leto kasneje 39 odstotkov, jih je lani že 40 odstotkov.
Pri Mediani med pozitivnimi zaključki raziskave izpostavljajo, da skrb za lastno zdravje nakazuje tudi naraščajoč trend poseganja po zdravi prehrani, skrbi za dober spanec in telesno aktivnost, kjer se Slovenija uvršča nad ali v povprečje evropske regije. Slednje nakazuje, da lastno zdravje ostaja prioriteta, ne glede na občasne nezdrave navade, kot sta kajenje in pitje alkohola, katerih počasen upad sicer lahko opazujemo v preteklih letih.
Čedalje več ljudi trpi zaradi stresa
Raziskava je med drugim pokazala tudi na povečanje trpljenja zaradi stresa, ki ga nesorazmerno občutijo ženske, mlajše generacije in nižji družbeni razredi. Kot zaskrbljujoč pri Mediani izpostavljajo tudi podatek o velikih razlikah v zdravju in poseganju po zdravih in nezdravih navadah na vseh področjih med družbenimi razredi.
Medtem ko so mlajše generacije in študenti v mnogih vidikih v slabšem položaju in z manj možnostmi, da poskrbijo za zdrave navade, pa starejše generacije in upokojenci poročajo o redni telesni aktivnosti, manjšemu doživljanju stresa ter zdravemu prehranjevanju, še navaja Mediana.
Raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 33.000 posameznikov v 39 državah po svetu, so opravili konec lanskega leta. Z njo so analizirali stališča in mnenja, povezana s samozaznavanjem zdravja in s tem povezanimi navadami, kot so zdrava prehrana, dobro spanje, telesna vadba, trpljenje zaradi stresa, kajenje in pitje alkohola. V Sloveniji je raziskavo izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 515 polnoletnih državljanov.
