Večina si želi zadnje obdobje življenja preživeti doma

Vsako drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega združenja za hospic in paliativno oskrbo kažejo, da paliativno oskrbo vsako leto potrebuje več kot 60 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in večanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak, za katerim vsako leto umre več kot 6.000 Slovencev in Slovenk.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) že od leta 2007 zagotavljajo specializirano paliativno oskrbo bolnikom na Oddelku za akutno paliativno oskrbo. Poleg tega bolnikom nudijo tudi vse ostale dejavnosti paliativne oskrbe, ki vključuje bolnišnično, ambulanto in konziliarno obravnavo, v zadnjih letih pa tudi telefonsko podporo in mobilno paliativno enoto, s katero obiskujejo bolnike na domu. 
"Dolga in pomembna tradicija paliativne oskrbe v Sloveniji se je začela na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer smo med prvimi institucijami v državi začeli uresničevanje specializirane oblike paliativne oskrbe.  Že takrat smo prepoznali, da zdravljenje bolnika s težko boleznijo ni celovito, če ne vključuje paliativne podpore bolniku in njegovi družini ter spoštovanja dostojanstva v vseh fazah bolezni," pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk. 

onkološki inštitut Saša Despot

Večina jih želi umreti doma

"Večina neozdravljivo bolnih po naših dolgoletnih izkušnjah še vedno želi zadnje obdobje življenja preživeti doma v krogu družine. Seveda morajo ob tem imeti učinkovito podporo najprej na osnovnem nivoju, ki ga zagotavljajo zdravniki družinske medicine in patronažne službe, ob kompleksnejših stanjih, pa tudi možnost podpore s strani specializiranih paliativnih enot, kot so mobilne paliativne enote ali akutni paliativni oddelki," dodaja Maja Ebert, ki je vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Porast za 30 odstotkov

Število bolnikov, ki potrebujejo specializirano paliativno oskrbo v zadnjih letih nenehno povečuje. Zadnja leta na Oddelku za akutno paliativno oskrbo OI obravnavajo že več kot 900 bolnikov. 

V obdobju 2020–2024 se je število bolnikov povečalo kar za 30 odstotkov v primerjavi z obdobjem 2015-2019, kar kaže na velike potrebe po paliativni oskrbi. S podobnim porastom obravnavanih bolnikov se srečujejo tudi v drugih bolnišnicah, kjer je v preteklih letih uspelo njim vzpostaviti mobilne paliativne time. Po drugi strani na Oddelku za paliativno oskrbo OI beležijo upad povprečne ležalne dobe v bolnišnični oskrbi, ki se je od leta 2015 s povprečnih 7,6 dni znižala na 4,9 dneva v letu 2024, kar kaže na uspešnost kakovostne celostne paliativne oskrbe z dobrim obvladovanjem kompleksnejših stanj ter vrnitev bolnika v domače okolje čim prej, ko je to za bolnika varno, poudarjajo na OI.

Obiski na domu

Pomembna dejavnost specializirane paliativne oskrbe OI, ki se izvaja od septembra 2021, je izvajanje obiskov bolnikov z rakom na domu. V povprečju so v letu 2024 opravili med 60 do 90 obiskov mesečno (leta 2022 je bilo takih obiskov med 50 do 60 mesečno). Podporo paliativnih timov potrebujeta  v povprečju še dva člana bolnikove družine, velikokrat tudi po smrti bolnika v obdobju žalovanja.

Paliativna oskrba

Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavi bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja. 

Profimedia

Strokovnjaki poudarjajo, da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju, in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija.

Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.

11 bolnišnic

V Sloveniji danes v 11 bolnišnicah delujejo specializirane paliative enote poleg OI še v splošnih bolnišnicah Jesenice, Murska Sobota in Novo mesto ter v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (Nevrološka klinika za bolnike z ALS, Pediatrična klinika za otroke in Klinični oddelek za hematologijo za hematološke bolnike) in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v zadnjih letih so jih vzpostavili še v splošnih bolnišnicah Ptuj, Izola, Celje in Nova Gorica; večinoma gre za izvajanje dejavnosti mobilne paliativne enote.

V letošnjem letu pričakujejo še nekaj novih, cilj je sicer en tim na 100.000–150.000 prebivalcev. Državni program iz leta 2010 predvideva tudi od 150 do 200 postelj za specializirano paliativno oskrbo, razdeljeno po vseh bolnišnicah Slovenije. "Tu smo zaenkrat še na začetku poti, saj ti oddelki delujejo le v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, skupaj z le 21 posteljami za specializirano paliativno oskrbo," so zapisali na OI.

dezurni@styria-media.si