"Nedavno sem kupovala v Mercatorju v Šiški in bila prijetno presenečena, ko sem opazila, da imajo alergene označene na izdelku tudi pri nepredpakiranih živilih," je dejala bralka, ki si želi, da bi tovrsten način označevanja uvedli tudi v drugih trgovinah. "Brskanje po debelem katalogu, kjer moraš diplomirati iz imen različnih pekovskih in drugih delikatesnih izdelkov je namreč tako zamudno, da me pogosto odvrne, da izdelka sploh ne kupim ali pa se odločim za predpakirano živilo".
Moti jo tudi označevanje alergenov v sledovih "vsepovprek", ko je jasno, da gre za izdelke, ki alergena med sestavinami nimajo. "Razumem, da je za trgovce tako enostavneje in se zaščitijo, ko, recimo, na vse pekovske izdelke napišejo 'vsebuje sledi oreščkov' ali 'vsebuje sledi jajc', čeprav je recimo med njimi navadna kajzerica, ki je ne spečemo iz oreščkov," pravi bralka, sicer mama alergika. "Ni treba posebej omeniti, da v trgovino, kjer ne morem dobiti navadnega kruha brez oreščkov, nerada zahajam."
Odgovornost za točne informacije je na vseh
Dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe Varna hrana in interna kontrola v Mercator IP d. o. o. poudarja, da je "odgovornost za točne in pravilne informacije o alergenih v hrani porazdeljena med nosilce živilske dejavnosti, tako proizvajalce in trgovce ter tudi potrošnike". Pomembno je, da informacije učinkovito prehajajo od vira do uporabnika in da se stalno posodabljajo. "Ne nazadnje pa se morajo dinamike podatkov o alergenih zavedati tudi potrošniki in slediti oznakam ob vsakem nakupu," poudarja Vrščaj Vodošek.
Alergeni v hrani so na nivoju EU zakonodajno regulirano področje tveganj v sistemu HACCP (sistem za zagotavljanje varnih živil). Obstajajo različne stopnje in oblike alergij, od katerih nekatere ne le poslabšujejo zdravstveno stanje, ampak tudi ogrožajo življenje. Obstajata dva vira alergenov v hrani, in sicer alergeni kot sestavine in alergeni iz navzkrižne kontaminacije. Slednji so na izdelkih označeni z besedami »lahko vsebuje, prisotno v sledovih«. »Za blage oblike alergij in intoleranc na alergene v hrani so navadno pomembni alergeni kot sestavine, med tem, ko so za izrazite alergije in intolerance na alergene v hrani (občutljivi na zelo majhne vsebnosti alergenov) usodni tudi alergeni iz navzkrižne kontaminacije,« opozarja Vrščaj Vodošek.
Težava je v načinu proizvodnje
Alergeni v hrani so na izdelkih označeni na dva načina. V prvem primeru so alergeni navedeni, ker jih izdelek vsebuje, v drugem primeru pa gre za označevanje alergenov, ki so lahko prisotni v sledovih oziroma ki jih izdelek lahko vsebuje, ni pa nujno, da jih tudi dejansko vsebuje. Prav slednje med potrošniki zbuja največ negodovanja, saj naj bi bile takšne informacije zavajajoče in nepotrebne.
A Vrščaj Vodošek pravi, da to ni res in ponazarja na primeru. "Primer so brezjajčne testenine. Proizvajalec na liniji izdeluje ne le testenine brez jajc, temveč tudi testenine z jajci ali sojo. V kolikor ne zagotavlja temeljitega čiščenja, kar pa je v praksi zelo težko izvedljivo, lahko jajca in soja kot sestavini drugih vrst testenin prehajata z navzkrižno kontaminacijo v brezjajčne testenine, vendar ni nujno, da je temu tako vsako izdelavo. Tem primerom služijo varnostne informacije o alergenih kot sledovih v živilih in jih potrošniki z alergijami ne smejo jemati lahkotno. Žal pa so seveda potrošniki potem iz tega razloga omejeni v svoji izbiri, vendar je njihova varnost na prvem mestu," pojasnjuje.
Način proizvodnje je tisti, ki narekuje označevanje tudi pri ostalih trgovcih. "Gre za preventivno navajanje morebitnih alergenov, ki sicer niso vključeni v samo recepturo izdelka, se pa zaradi tega, ker pri proizvajalcih proizvodnja izdelkov običajno poteka v istih proizvodnih prostorih, zato ne da izključiti morebitne kontaminacije nekega izdelka s sledovi surovin iz drugega izdelka. Zato je potrebno tovrstne potencialne nevarnosti za alergike navajati v deklaraciji izdelkov," pojasnjujejo v Lidlu Slovenija.
"Vsi izdelki Pekarne Spar imajo alergene v sledovih zaradi načina proizvodnje in surovin (mlečni proizvodi, sezam …)," pojasnjujejo v Spar Slovenija. Podobno v zadnjem obdobju velja tudi za Hofer, na kar nas je opozorila tudi bralka. "Trenutno imamo v ponudbi 33 vrst nepredpakiranih pekovskih izdelkov, od tega 9 vrst izdelkov, kjer so jajca ena od osnovnih sestavin, 24 preostalih vrst izdelkov pa lahko zaradi načina peke vsebuje zgolj sledove jajc. Ker želimo naše kupce opremiti z vsemi informacijami, smo se odločili, da možnost sledov jajc tako odgovorno navajamo na vseh nepredpakiranih pekovskih izdelkih, četudi jajca niso osnovna sestavina izdelka," v Hoferju pojasnjujejo, zakaj je prišlo do spremembe. Kupcem informacije o vseh prisotnih sestavinah in alergenih ponujajo na cenovni tablici. Opise na njej so v želji po dvigu standarda informiranja še višje od zahtevanega še dodatno razširili.
Potrošniki imajo na živilih v predpakirani in ne-predpakirani obliki na voljo informacije za naslednje alergene:
- žita, ki vsebujejo gluten (pšenica tudi pira, horasan), rž, ječmen, oves ali njihove križane vrste in proizvodi iz njih
- raki in proizvodi iz njih
- jajca in proizvodi iz njih
- ribe in proizvodi iz njih
- arašidi in proizvodi iz njih
- zrna soje in proizvodi iz njih
- mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo)
- oreščki in proizvodi iz njih (mandlji, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški oreh, brazilski oreščki, pistacija, makadamija ali orehi Queensland)
- listna zelena in proizvodi iz nje
- gorčično seme in proizvodi iz nje
- sezamovo seme in proizvodi iz njega
- žveplov dioksid in proizvodi iz njega
- volčji bob in proizvodi iz njega
- mehkužci in proizvodi iz njih.
Kako potrošniki pridejo do informacij?
Potem ko se je pred štirimi leti spremenila zakonodaja glede označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih, so se morali trgovci temu prilagoditi. V Hoferju lahko potrošniki vse informacije preberejo na cenovni tablici, kjer je na rjavi površini zapisan opis sestavin s poudarjeno označbo alergenov. "V Mercatorju imamo urejen Katalog alergenov, do katerega imajo potrošniki dostop preko trgovk v vsaki naši trgovini ter si nato sami izberejo ustrezno živilo iz ponudbe trgovine in svojih omejitev. V Mercatorju imamo podatke o alergenih zavedene tudi na etiketah PLU, ki se namestijo na odprtih oddelkih za živila iz naše postrežne kot tudi samopostrežne ponudbe." To velja tako za živila iz pekarne, delikatese, sadja in zelenjave, toploteke, mesnice in ribarnice.
"Pri nepredpakiranih pekovskih izdelkih iz Lidlove pekarne je celotna deklaracija kupcem dostopna na regalu ob cenovni označbi izdelka, alergeni pa so na regalni deklaraciji označeni s krepko natisnjenimi (boldiranimi) črkami," pravijo v Lidlu Slovenija. "Dokler je receptura enaka oziroma se dobavitelj določenega izdelka ne spremeni, se alergeni ne spreminjajo. V kolikor pride do sprememb, se naše deklaracije nemudoma prilagodijo novemu receptu."
Informacije za vse pekovske izdelke imajo v katalogu zbrane tudi v podjetju Spar Slovenija. Katalog je na voljo v vseh trgovinah in je redno posodobljen. Informacije so v primeru sprememb takoj osvežene tako v katalogu kot tudi na internem portalu, ki je vseskozi na voljo zaposlenim na pekovskih oddelkih, pravijo.
Kataloge trgovci urejajo na podlagi podatkov, ki jim jih posredujejo dobavitelji. Vsebnost alergenov v posameznem živilu se lahko čez leta spreminja, tako dodaja kot odvzema.
"Sistem ni poenoten"
V Mercatorju opozarjajo, da na nivoju države Slovenije ni poenotenega sistema za informacije o alergenih med ponudbo na odprtih oddelkih v klasični trgovini in gostinstvu. "Mercator si je preko Trgovinske zbornice Slovenije intenzivno prizadeval za poenoteno označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih v obliki standardiziranih simbolov, vendar žal zaman. Delovna skupina za živila na Trgovinski zbornici Slovenije, kjer je Mercator stalni član, je v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko izdala Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih v trgovinski dejavnosti. Namen je bil poenoten sistem in jasne informacije o alergenih za potrošnike v trgovinski ponudbi ter seveda tudi jasne informacije za nosilce živilskih dejavnosti."
Google plača 299 $ na uro, moja zadnja plača je bila 8859 $, ki delajo 30 ur na teden na spletu.... Moj prijatelj že več mesecev povprečno 36k in dela 28 ur na teden.... Ne morem verjeti, kako enostavno je… ...prikaži več bilo, ko sem ga poskusil. To je tisto, kar počnem.... Kliknite na to, pojditee na tehnični jeziček za več podrobnosti ...... ........ ➤➤➤ ➤➤➤➤ ➤➤➤ www.WebJob98.Com
ne vem zakaj se nekateri s tem ukvarjajo, take in podobne oznake so pač za potrebe birokratskega aparata, ki rabi službo v javnem sektorju, sicer pa alergije gor al dol, jaz sem recimo alergičen na levičarje, pa kaj naj naredim,… ...prikaži več vedno več jih je, pa vedno več pobirajo
Fantje, oglejte si kako fabriko od znotraj in poskusite z delom v njej vsaj nekaj tednov. "Bi morali imeti ločen, da nikakor ne bi prišlo" se lepo sliši. V praksi bi to pomenilo take investicije, da bi bile sterilno čiste… ...prikaži več kajzarce po 20 evrov za kos, potem bi bil pa spet jok.