"Raziskave kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan so zaspani, " opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Ob tem pojasnjujejo, da zadnje študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih: "V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melantonin se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje."
Melatonin je hormon epifize, katerega raven se čez dan spreminja in vpliva na nekatere biološke funkcije. Sprošča se samo ponoči.
NIJZ
"Razlogi za manj spanja ležijo tudi v potrebi mladostnikov, da delajo dobro, kar pomeni, da se veliko učijo, imajo veliko zunajšolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki," še dodajajo na NIJZ.
Tudi zgodnji začetek pouka lahko po njihovih navedbah vpliva na pomanjkanje spanja pri najstnikih: "Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spati pozneje, premalo spijo, posebno, če začnejo pouka zgodaj zjutraj."
Strokovnjaki pojasnjujejo, da občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči.
Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri”. Projektu lahko sledite TUKAJ.
Priporočila za boljše spanje mladostnikov
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje obenem opozarjajo, da moramo v obdobjih večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo pri krepitvi imunske odpornosti in zmanjševanju tveganja, da zbolimo: "Prav tako je spanje naš zaveznik pri premagovanju okužb, saj v primeru bolezni imunski sistem dodatno spodbuja spanje in zahteva več počitka v postelji."
Na NIJZ so podali tudi preproste nasvete, ki bodo mladostnikom, pa tudi ostalim pomagali pri boljšem spancu.
- Vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna) – če bomo hodili spat in se zbujali ob isti uri, se bo telo hitro navadilo na to uro. Na ta način bomo vzpostavili ustrezen spalni vzorec.
- Redno se gibajte – redna telesna dejavnost pomaga k boljšem spanju, vendar pa ne smemo biti preveč telesno dejavni neposredno pred spanjem.
- Izogibajte se raznim stimulansom – izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein (kava, pravi čaji, nekatere gazirane pijače, npr. kokakola v popoldanskem času. Nikotin je stimulans, zato tudi opustitev kajenja pripomore k boljšemu spanju. Alkoholne pijače povzročajo, da posameznik postane nemiren in se ponoči večkrat zbuja.
- Izogibajte se hrani, ki destimulira spanje– pred spanjem ne uživajte težke hrane. Priporočajo pa se npr. toplo mleko, polnozrnate žitarice z manj sladkorja, banana, kamilični čaj …
- Sprostite se – izogibajte se nasilnim, grozljivim ali akcijskim filmom pred spanjem oz. vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Sprošča pa tiha, pomirjujoča glasba.
- Zmanjšana svetloba – izogibajte se močni svetlobi (svetloba stimulira možgane), računalniškim in televizijskim ekranom.
- Izogibajte se poležavanju in dremežu čez dan.
- Izogibajte se nočnemu učenju – pomanjkanje spanja (predvsem zadnji dan pred testom) lahko poslabša učno učinkovitost.
- Primeren prostor za spanje je temen, zračen in tih.
- Zbujajte se ob svetlobi – postopna svetlost prostora.
anja.scuka@zurnal24.si
