Kar 65 odstotkov starostnikov v domovih za starejše občane ima zaradi pomanjkanja rednih zobozdravstvenih pregledov nezdravljene bolezni v ustni votlini, ki lahko vodijo v resne zdravstvene zaplete. Skupina za Ustno zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije je skupaj z 28 študenti dentalne medicine obiskala domove za starostnike, kjer so izvedli poučne delavnice, ozaveščali o pomenu ustnega zdravja in predlagali konkretne izboljšave za boljšo skrb za ustno zdravje starejših. Delavnic se je udeležilo več kot 130 starostnikov.
"Po zadnjih podatkih iz leta 2023 je v Sloveniji približno 440.000 starejših od 65 let, kar predstavlja približno 20 odstotkov celotnega prebivalstva. Ocenjuje se, da v domovih za starejše občane biva okoli 30.000 ljudi. Številne študije kažejo, da imajo prebivalci domov za ostarele pogosto omejen dostop do redne stomatološke oskrbe. Po podatkih NIJZ ima do 65 % starostnikov v domovih nezdravljene patologije v ustni votlini predvsem zaradi pomanjkanja rednih pregledov. Le tretjina domov pa redno sodeluje z zobozdravniki," je uvodoma izpostavil vodja projekta Ustno zdravje Matej Praprotnik, dr. dent. med.
ZZZS ne pokriva vse storitev, zlasti protetike
Starostniki v domovih se srečujejo s številnimi izzivi, ki vključujejo omejeno mobilnost, finančno nedostopnost zobozdravstvenih storitev in pomanjkanje primerne zobozdravstvene oskrbe. Mnogi starostniki nimajo lastnih avtomobilov, kar pomeni, da so omejeni na okolje, v katerem bivajo, prav tako pa ZZZS ne pokriva vseh zobozdravstvenih storitev, zlasti protetike, kar predstavlja dodatno finančno breme za starostnike.
"Na Švedskem in Nizozemskem imajo na primer organizirane mobilne enote, ki zagotavljajo redno zobozdravstveno oskrbo starostnikov kot del rutinske gerontostomatološke oskrbe. Pri nas tovrstnih enot ni, gerontostomatologija pa je še vedno podhranjena, saj ni strokovnjakov, ki bi se izključno ukvarjali s tem področjem," izpostavlja dr. Praprotnik. Pomemben izziv predstavljata tudi kadrovska podhranjenost v domovih za starejše in pomanjkanje izobraževalnih programov za zaposlene. Po podatkih NIJZ le 15 odstotkov DSO-jev izvaja redno usposabljanje zaposlenih za pomoč oskrbovancem pri oralni higieni.
Okrepiti je treba preventivo
Problem slabe ustne higiene pri starostnikih je povezan z več dejavniki, vključno z zmanjšano motorično sposobnostjo, demenco, slabovidnostjo in zdravili, ki jih starostniki pogosto jemljejo zaradi kroničnih bolezni. Vse to vpliva na kakovost ustne higiene in vodi v resne zaplete, kot je parodontalna bolezen, ki lahko poslabša kronične bolezni.
S projektom želijo doseči odziv države, ki mora nasloviti sistemske težave na področju ustne nege starostnikov. "Pri starostnikih je potrebno okrepiti preventivo in redno zobozdravstveno spremljanje. Naša rešitev vključuje obvezne zobozdravstvene preglede vsaj enkrat letno v domovih za starejše, ustanovitev mobilnih zobozdravstvenih timov ter subvencioniranje samoplačniških storitev za najrevnejše. Prav tako je nujno usposabljanje osebja domov za prepoznavanje zobnih težav in pomoč pri izvajanju ustne higiene," je bil jasen vodja projekta Ustno zdravje.
Po koncu šolanja nastane vrzel
Letos se je projektu Ustnega zdravja pridružila tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege. "Medicinske sestre že 40 let delujemo v vzgoji za ustno zdravje. Posameznika spremljamo od rojstva naprej. Sodelujemo v šolah za bodoče starše, vstopamo v vrtce in osnovne šole ter mladostnike spremljamo do konca srednje šole. Potem pa nastane vrzel. Pri odrasli populaciji so namreč zobozdravniki tisti, ki skrbijo za to področje. Starostniki pa se soočajo z resnimi težavami, ker pride pogosto do upada kognitivnih funkcij. Zaradi tresavice in ostalih bolezni starostniki pogosto niso zmožni poskrbeti sami zase in potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih. Ustna higiena pri tem ni izvzeta, imajo pa na tem področju zelo malo pomoči", je poudarila Nina Jančar Pavlović, diplomirana medicinska sestra v vzgoji za ustno zdravje.
Medicinske sestre v vzgoji za ustno zdravje so mnogokrat pobudnice različnih projektov. Eden takih je pobuda za pridobitev zobne ščetke kot medicinsko tehnični pripomoček za osebe z zmanjšanimi zmožnostmi. To pobudo so lani predale ZZZS-ju.
Zagotoviti jim je treba prilagojene pripomočke
Svoje izkušnje pri delu s starostniki je delila tudi Petra Cestar, delovna terapevtka v DEOS Črnuče. S svojim delom želijo ohraniti in izboljšati samostojno izvedbo vsakodnevnih aktivnosti prebivalcev domov za starejše občane, kamor sodi tudi ustna higiena. "Kot delovni terapevti se vključujemo predvsem v prilagajanje pripomočkov in učenje ponovne uporabe teh pripomočkov, ker imajo naši stanovalci motorične, kognitivne in senzorične težave. Starostniki pogosto pripomočkov ne prepoznajo ali ne prepoznajo, kako pripomoček uporabiti. Stanovalcem, ki si zob ne zmorejo umiti sami, pomagamo zaposleni, vendar smo kadrovsko omejeni in kdaj preprosto zmanjka časa za temeljito opravljanje ustne higiene. Želimo si, da bi bili pripomočki za umivanje zob in izvajanje ustne higiene prilagojeni zmožnostim prebivalcem, saj se pojavljajo velike težave v fini motoriki in mišični masi," je pojasnila Petra Cestar.
Starostnikom, ki imajo težave pri čiščenju zob zaradi zmanjšanih motoričnih sposobnosti je treba zagotoviti prilagojene pripomočke, kot so električne zobne ščetke ali prilagojene ročne zobne ščetke, so se strinjali sogovorniki. Le na ta način jim bomo lahko zagotovili ustrezno oskrbo in preprečili nadaljnje težave.
To razumem bolj kot plačan prispevek avtorja kot pa apel za zobozdravstveno stanje v DSU..Starostniki so itak družbeno breme in ne bodi jih treba. Med kovid epidemijo se jasno pokazalo, da za njih ni bilo ne prave trijaže niti ustreznega zdravljenja.