Enotna embalaža, ki jo uvajamo s prvim januarjem in je zadnji zadnji ukrep v sklopu sicer zelo stroge tobačne zakonodaje, sprejete leta 2017, je v zadnjem času dvignila veliko prahu. Kor je znano, je skupina 38 poslancev vložila predlog po spremembi zakona, po kateri bi Pravilnik, ki je v veljavo stopil aprila, začel veljati šele čez tri leta, in ne čez šest mesecev.
V predlogu so sicer ti poslanci zapisali, da enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov in tihotapstvo ter zmanjšuje trošarinske prihodke, kar naj bi po njihovem negativno vplivalo na naše gospodarstvo.
Čeprav je predlog predvideval tudi ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja, je tokrat vendarle zmagala stoka. Da je uvedba enotne embalaže učinkovit ukrep, so v civilnih združenjih in zdravstvenih organizacijah podprli tudi s podatki iz držav, ki so ta ukrep že sprejele. Poleg tega so izpostavili številne posledice za zdravje in posledično tudi stroške za zdravstveno blagajno, ki jih ima uporaba tobačnih izdelkov.
Najgrša barva na svetu
Zavojčki in zunanja embalaža cigaret in tobaka bodo v barvi oziroma odtenku Pantone 448 C. Olivnatozelen odtenek so si najprej omislili v Avstraliji, pozneje so barvo osvojile Velika Britanija, Francija in Irska. Sicer naj bi ta barva po nekaterih anketah veljala za najgršo na svetu, saj mnoge spominja na smrt.
Najgrša barva: Opozorila bodo še bolj učinkovita
Zaradi enotne embalaže bodo po mnenju ministrstva za zdravje, ki je pravilnik pripravilo, zdravstvena opozorila z grozljivimi podobami še bolj učinkovita. Omejiti želijo tudi zavajanje potrošnikov z oznakami, barvami in materiali pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov. "Embalaža je namreč, zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov, postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem ter potrošnikom. Za razliko od embalaže drugih izdelkov, pri katerih embalažo potrošnik odvrže, potem ko jo odpre, škatlico cigaret kadilec dolgo nosi s seboj in jo uporabi večkrat dnevno. Embalaža je vidna ob vsaki uporabi, ne le kadilcu, in je na ogled tudi tistim, ki jih želimo pred vplivom marketinga še posebej zaščititi, to je otrokom in mladim," so nam pojasnili na Ministrstvu za zdravje RS (MZ).
Da ukrep deluje, po navedbah MZ pokažejo podatki iz Francije, ki je leta 2017 uvedla tako enotno embalažo kot velika slikovna zdravstvena opozorila. V nacionalno reprezentativni telefonski javnomnenjski raziskavi, ki so v državi izvedli med 12 do 17 letniki eno leto pred uvedbo ukrepa in eno leto po njem, je bilo ugotovljeno, da so mladi po uvedbi ukrepa bolj pogosto poročali, da jih je strah posledic kajenja, da je kajenje škodljivo, da njihovi prijatelji in družina manj pogosto sprejemajo kajenje. "Začetek kajenja med mladostniki je po uvedbi ukrepa značilno upadel, opazili so tudi zmanjšanje kajenja med kadilci. Zmanjšala se je tudi navezanost kadilcev na tobačno znamko" so na pojasnili na MZ.
Avstralija kot prva
Najbolj verodostojni podatki sicer prihajajo iz Avstralije, kjer je ukrep v veljavi najdlje, od leta 2012. Podatki tamkajšnjega ministrstva kažejo, da se je v obdobju 34 mesecev pred in po uvedbi tega ukrepa, razširjenost kajenja med prebivalci, starejšimi od 14 let, zmanjšala za 2.2 odstotka, četrtino tega učinka pa so pripisali prav uvedbi enotne embalaže.
Avstralija je namreč ob enotni embalaži uvedla tudi druge ukrepe za nadzor nad tobakom, kot so večja slikovna opozorila in zviševanje obdavčitve tobačnih izdelkov. Avstralsko poročilo ugotavlja;
- kadilci, ki kadijo izdelke iz enotne embalaže so mnenja, da so njihove cigarete slabše kvalitete, ob kajenju občutijo manj zadovoljstva in pogosteje razmišljajo o opustitvi kajenja;
- izdelki v enotni embalaži so za uporabnika manj privlačni, manj moderni, izbira znamke ni več tako pomembna;
- večji odstotek mladostnikov je izrazilo dvom o tem, ali so določene znamke boljšega okusa in jih je lažje kaditi;
- v prvem letu po uvedbi ukrepa je več kadilcev opazilo zdravstvena opozorila na embalaži, kar je povečalo njihovo motivacijo za opustitev kajenja, povečalo se je število poskusov opustitve kajenja med vprašanimi;
- povečano število kadilcev je izrazilo prepričanje, da so vse znamke cigaret enako škodljive; industrija je registrirala veliko novih vrst cigaret in na ta način z navedbo imena vrste želela vplivati na predstave o škodljivosti izdelka;
- zmanjšalo se je število zavojčkov, ki so jih kadilci med kajenje pustili na očeh javnosti, določen odstotek kadilcev je zavestno skril zavojček med kajenjem.
"Svetovna zdravstvena organizacija uvršča ukrep enotne embalaže med izvedljive in najbolj učinkovite ukrepe glede na stroške za zmanjševanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni, opozarjajo na NIJZ, kjer dodajajo podatke o posledicah kajenja, ki je en najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj nenalezljivih kroničnih bolezni. "Tobaku v svetovnem merilu pripisujemo kar šestino teh bolezni. V Sloveniji vsako leto zaradi tobaka umre preko 3.000 prebivalcev," mnogi številna leta prezgodaj, so zapisali.
Ciljna skupina so mladostniki
Raziskave, ki jih je NIJZ izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja predvsem med mladostniki, ki so tudi ciljna skupina ukrepov.
- Delež tistih, ki so v življenju kadarkoli kadili, se je znižal tako med 13-letniki, 15-letniki in tudi 17-letniki, na NIJZ pa to pripisujejo uvedbi zakona.
Raziskava Vrednotenje učinkov novega zakona na področju nadzora nad tobakom med srednješolci.
- Med leti 2017 in 2018 se je med 17-letniki delež tistih, ki so kadili cigarete kadarkoli v življenju znižal s 58,7 % na 50,4 %, delež tistih, ki kadijo cigarete vsaj enkrat na teden ali pogosteje, z 21,1 % na 17,5 %, delež dnevnih kadilcev cigaret pa s 14,2 % na 11,5 %.
Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah (ATADD) – začasni podatki:
- Med prebivalci, starimi 15–64 let, se delež kadilcev tobaka med 2012 in 2018 ni pomembno spremenil in po začasnih podatkih za leto 2018 znaša 23,9 %, delež pa se je v tem obdobju znižal v starostni skupini 15–24 let s 25,2 % na 19,3 % v letu 2018.
- Med prebivalci, starimi 15-64 let, ki kadijo cigarete vsak dan, se je zmanjšalo število povprečno pokajenih cigaret na dan s 16,3 v 2012 na 15,1 v 2018.
Ukrep uvaja vedno večje število držav v svetu
Ukrep enotne embalaže je že v zakonodaji ali pa ga obravnavajo v parlamentu ali na vladi oziroma je bila zanj podana politična obveza v 39 državah sveta. Enotna embalaža je že uveljavljena v maloprodaji v šestih državah sveta:
Avstralija (december 2012, predtem 3-mesečno prehodno obdobje),
Francija (januar 2017, predtem 7-mesečno prehodno obdobje),
Združeno kraljestvo (maj 2017, predtem enoletno prehodno obdobje),
Nova Zelandija (junij 2018, predtem 3-mesečno prehodno obdobje),
Norveška (julij 2018, predtem enoletno prehodno obdobje) in
Irska (september 2018, predtem enoletno prehodno obdobje).
Vsa imena poslancev, ki so jih ''prepričali'' tobačni lobisti, so navedli na naslovnici Mladine, ki je temo odlično pokrivala. Vseh 38 bi na brzino morali odstraniti iz parlamenta, saj ne dosegajo minimalnih etičnih standardov. Dobro je komentiral tudi bivši direkotor… ...prikaži več Onkološkega Inštituta Remškar, da ni dovolj, da se zdaj posipljejo s pepelom v Sobotni prilogi. Je pa siceršnje poročanje o tem zelo slabo, kar kaže, kako generalno skorumpirani so tako rekoč vsi mediji s strani tobačnih lobistov..
Na manjso podkupljivost naših politikov zagotovo ne. Ena stranka rada objavlja imena glasovanj. naj se objavi vsa imena javno tudi sedaj