V letu 2019 je bilo pri zaposlenih in samozaposlenih zabeleženih 16.242.330 dni nezmožnosti za delo. Delež bolniške odsotnosti je bil pri ženskah v primerjavi z moškimi za 59 odstotkov višji, piše v novi publikaciji Zdravje v Sloveniji, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V obdobju 2010–2019 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo postopen upad bolniške odsotnosti do leta 2014, po letu 2014 bolniška odsotnost ponovno narašča. Podatkov za leto covida, ki bo najbrž korenito poseglo v statistiko, še ni.
Večinoma kratke odsotnosti
V letu 2019 je odstotek bolniškega staleža znašal 4,86 odstotka, bolniška odsotnost je bila za 19 odstotkov večja kot v letu 2010. Pojasnjujejo, da je bila v večini primerov, v 71-ih odstotkih primerov, odsotnost kratka in je trajala do 7 dni, sedem odstotkov primerov je trajalo več kot 30 dni, zahtevalo pa 68 odstotkov vseh izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti.
Že vrsto let ugotavljamo, da je delež odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov višji pri ženskah kot pri moških. Ženske so koristile bolniško odsotnost 2-krat pogosteje kot moški, pri moških pa je bilo povprečno trajanje ene odsotnosti skoraj 5 dni daljše kot pri ženskah.
NIJZ
Na zaposlenega beležijo v Sloveniji povprečno 17,7 koledarskih dni nezmožnosti za delo. Od tega ženske kar 22 dni, moški pa 14 dni.
Moški in ženske, povsem drugi razlogi
Najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost pri moških so po podatkih NIJZ poškodbe, med katerimi prevladujejo poškodbe izven dela, sledijo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni obtočil.
Pri ženskah prevladujejo odsotnosti zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe, nato duševne in vedenjske motnje. Mlajše ženske so v veliki meri odsotne z dela tudi zaradi stanj v nosečnosti in nege družinskega člana.
Velike razlike med občinami
Na podatkovnem portalu NIJZ pa smo pobrskali tudi po nekaterih podatkih za leto 2020. Na zaposlenega beležijo v Sloveniji povprečno 16,41 koledarskih dni nezmožnosti za delo, kar je manj kot v letu 2019.
Po tem kriteriju je absolutna rekorderka občina Črna na Koroškem, ki ima povprečno kar 40,05 koledarskih dni nezmožnosti za delo. Sledi ji občina Muta, ki je sicer daleč zadaj s 29,30 dnevi.
Absolutna rekorderka po najmanjšem številu dni bolniške je občina Solčava (7,15 dni). Manj bolniških dni imajo sicer še občina Brda (11,27), Divača (11,31), Ig (11,92), Cerkvenjak (11,82), Horjul (11,32) in Log – Dragomer (10,95).
Logično da je blizu velenja tista z največ bolniškam
jaka je smrdljiv gnoj, saj žurnal niti za rit ni dober brisat, kaj šele za Janez Janša Št. Ilj, ki ne bere tega sranja, saj rešuje Slovenijo pred virusom - brezbarvnim + rdećimi hudići !
po sds logiki je torej najvec kolesarjev doma na koroškem. toliko o debilnih kopriva izjavah, brezdelnosti. Najhujsi od vseh so opranoglavci. pa nimam nic proti bolniskam, se razume.