Po podatkih Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas: "Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju."
Ob današnjem svetovnem dnevu možganske kapi opozarjajo, da se za številkami skrivajo usode ljudi in njihovih svojcev.
Možganska kap je namreč zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina, visok odstotek pa jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti.
Strokovnjaki posebej poudarjajo, da bi posledice možganske kapi s hitrim prepoznavanjem in sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije lahko omilili in preprečili marsikatero smrt, z nujno potrebno vseživljenjsko podporo bolnikom in svojcem pa zagotovili boljšo kvaliteto življenja tistim, ki imajo trajne posledice bolezni.
V društvu pojasnjujejo, da so za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic zelo pomembni, po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo, vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni,je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.
Na Društvu si prizadevajo tudi, da bi vsakdo izmed nas poznal spodnjo grafiko in znal v primeru možganske kapi ustrezno ukrepati.
Nevaren visok krvni tlak
Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije poudarja, da je najpomembnejša preventiva, zdrav način življenja od mladih nog dalje. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap na katerega lahko vplivamo je po njegovih navedbah visok krvni tlak: "Tega običajno ne čutimo, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, čim ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija, v takem primeru je potrebno obiskati zdravnika."
Pravi, da je verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju: "Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center."
Za dober izhod po možganski kapi je poleg akutnega zdravljenja zelo pomembno odkriti neposredni vzrok za nastanek možganske kapi in ga odpraviti. Do 90 odstotkov ponovnih možganskih kapi lahko preprečimo.
V eni minuti dva milijona živčnih celic
"Pri akutni ishemični možganski kapi v eni minuti propadeta skoraj dva milijona živčnih celic," opozarja dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
"Moramo biti kritični in si priznati, da je raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo v Sloveniji daleč od optimalne," pojasnjuje. Precej pomembna je po njegovih besedah telemedicinska mreža TeleKap, prva telemedicinska rešitev v državah vzhodnega bloka, ki pa še vedno ne deluje tako, kot je bila v začetku načrtovana.
Trombolizo in mehanično rekanalizacijo prejme približno polovica bolnikov manj, kot bi ju glede na evropska priporočila moralo. Tudi tukaj so nas nekatere države nekdanjega vzhodnega bloka že prehitele.
"Povsod po državi je velik problem bolnišnična rehabilitacija, saj preprosto ni usposobljenega kadra, kar v nemajhni meri velja tudi za ljubljansko Nevrološko kliniko. V obravnavi bolnikov z možgansko kapjo se je v zadnjih letih nabralo nekaj pomembnih novosti, a jih je vedno teže udejanjati v praksi," opisuje.
Ob tem ugotavlja, da je zavedanje laične javnosti o možganski kapi, kar zajema tako prepoznavo simptomov kot osnovno znanje o možnih načinih zdravljenja, še vedno slabo, zlasti na podeželju: "Čedalje večja težava v okviru razpoložljivega zdravstvenega in socialnega sistema je zagotavljanje primerne oskrbe težko prizadetim bolnikom po možganski kapi zaradi velikega pomanjkanja primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje zaključeno."
