Kdaj je primeren čas, da začnemo otroka privajati na vodo?
Najbolj primerna starost za začetek plavanja je še vedno skrivnost za nekatere starše. Kot učiteljico plavanja in tudi kot mamo, me starši to vedno znova sprašujejo. Moram reči, da na to vprašanje ni enostavno odgovoriti, niti kot izkušen učitelj plavanja. Dejstvo je, da ne obstajajo "prave" ali "napačne" rešitve, in prav tako ni enotnega ključa, ki bi ga lahko uporabili pri vseh otrocih.
V naši plavalni šoli imamo otroke stare štiri mesece in več. Vendar pa morajo starši razumeti, da dojenčki in malčki niso dovolj motorično ali psihološko razviti za sledenje metodičnim navodilom učenja plavalnih tehnik zato so cilji vadbe dojenčkov in malčkov v vodi, da jim vzbudimo ljubezen do vode, in se ne učijo osnov plavalnih tehnik.Glede tega je treba poudariti, da vsi dojenčki in malčki še vedno potrebujejo formalni plavalni tečaj ko postanejo starejši, da usvojijo osnove plavalnih tehnik, ne glede na to, kako samozavestni so v vodi. Kljub temu pa otrok, ki je v vodi zelo samozavesten in se ne boji izvajati aktivnosti v vodi, lahko veliko hitreje napreduje skozi metodiko učenja plavanja.
Kaj pa bolj konkretno, kdaj naj se začnejo učiti plavati?
Na osnovi študije in lastnih izkušenj pri plavalnih tečajih, ki jih izvajamo, se je izkazalo, da se otroci, ki se začnejo učiti plavati pri dveh ali treh letih, osnovnih plavalnih veščin naučijo veliko hitreje, kot pa na primer otroci, ki se začnejo učiti plavati pri štirih letih. (Navezovanje na študijo Brenner et al (2003). Swimming Lessons, Swimming Ability and the Risk of Drowning op. p.).
Kakšne napake najpogosteje delajo starši, ko sami učijo otroka plavati? Kakšne so posledice?
Uvajanje otrok v vodo je za starše lahko stresna situacija, saj otroke, zaradi tega, ker se še ne znajo obdržati na površini, izpostavljamo nevarnosti. Paziti moramo, da jih nagovarjamo mirno in razlagamo čim bolj nazorno, kar lahko za starše v dani situaciji pomeni še dodaten stres. Včasih pa je še največji problem ta, da kljub vsem razlagam in navodilom, ki jih podamo otrokom, principa gibanja pod vodo in samega lebdenja ne razumejo. Tako lahko otroci občutijo stres, starši pa se morda ne zavedajo dolgoročnosti posledic siljenja otrok v vodo in tako lahko ustvarijo dolgotrajen strah oziroma odpor do vode.
Kako poteka učenje plavanja otrok po trenutnih smernicah, kako jih vi učite plavanja in kako uspešni ste? Koliko časa otrok potrebuje, da splava in ne potrebuje več rokavčkov?
Moramo poudariti, da pri učenju plavanja uspešnosti učitelja ne moremo meriti, saj pri naših tečajih otrok ne pripravljamo na tekmovanja, marveč je poudarek na učenju pravilnih tehnik plavanja. Otrokov napredek pri osvajanju tehnik pri vsakem posamezniku poteka drugače in z drugačnim ritmom. Preverjanje otrokovega napredka izvajamo pred vključitvijo otroka v plavalni tečaj ter periodično med samim tečajem.
Razlogi, zakaj je pomembno, da otroke že zelo zgodaj spodbujamo k plavanju in stiku z vodo, se ne končajo zgolj z izogibom morebitni utopitvi ali podobnim nesrečam. Plavanje je anaeroben šport pri katerem aktiviramo skoraj vse mišice v telesu, obenem pa je zaradi vzgona vode bistveno manjša obremenitev sklepov. Zaradi karakteristik vode naše mišice ne delujejo pod vplivom zunanjih dejavnikov in tako ne pride to točkovnih poškodb. Plavanje pa hkrati pomaga pri razvoju celotne motorike, saj od nas zahteva hkratno in različno gibanje zgornjih in spodnjih udov. Poleg tega pa lahko tudi otroci s poškodbami, kot sta na primer skolioza ali invalidnost, plavajo rekreativno zaradi same narave športa.
Kaj se je pri otrocih izkazalo za najbolj optimalno in najbolj učinkovito metodo učenja plavanja?
Najbolj optimalen pristop k učenju plavanja je težko določiti, saj je vsak otrok individualen in ima drugačne potrebe. Je pa opaziti hitrejši napredek pri otrocih, ki so bili vključeni v tečaje z metodo učitelj-starš-otrok. Ti tečaji so prirejeni za dojenčke in malčke in so osnovani na ideji, da učitelji učimo starše, kako naj svoje otroke naučijo plavati. Med urami so torej otroci v vodi s svojimi starši. To omogoča, da se med otrokom in staršem splete še posebna tesna vez, ki mora temeljiti na zaupanju, prav tako pa starše aktivno vključuje v otrokov razvoj. Otroke, ki opravijo takšen tečaj, torej že zelo zgodaj privadimo na vodo, sami pa so v njej bolj samozavestni, saj jim je to okolje poznano in ga povezujejo z igricami in zabavo v vodi s tečaja.
Kako je pa s samo vodo in dojenčki? Je po vašem mnenju v redu voziti na bazen tudi dojenčke do prvega leta starosti?
Bazenska voda na kopališčih mora dosegati standarde in normative določene skladno s pravilnikom o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. To od upravljalca kopališča zahteva, da dnevno preverja fizikalne parametre kopalne vode, pooblaščene institucije pa skladno z navedenim pravilnikom izvajajo periodično vzorčenje in analizo kopalnih vod glede fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov. Otroci so torej v kopaliških vodah s higienskega stališča varni, pod pogojem, da upravljalec izvaja vse aktivnosti, ki jih predpisuje pravilnik ter drugi zakonski akti, ki urejajo področje kopalnih vod.
Kaj je otroke najtežje naučiti?
Vsak otrok ima drugačne potrebe in zahteve in od učitelja terja drugačen pristop. V naši plavalni šoli se s številom učiteljev glede na število otrok trudimo, da takšen standard izpolnjujemo, saj skupine z dvema učiteljema ne presegajo osem otrok, kar omogoča precej neposreden pristop učenja. Pri otrocih so torej v učnem procesu lahko problematična različna področja. Nekateri otroci imajo lahko težave s pozornostjo in tako nastane težava že pri sami predaji navodil, spet pa imajo lahko drugi težave z motoriko in jih je tako določene gibe težje naučiti. Lahko bi izpostavila, da je ločena problematika pri učenju otrok samo prilagajanje otrok na vodo in patološki strah pred njo, ki je najpogosteje posledica neprimernega pristopa staršev k prilagajanje otroka na vodo kot sta na primer umivanje, tuširanje ...
Kakšne vodne pripomočke svetujete, da jih starši kupijo za bazen, za morje?
Opažamo lahko vedno več vrst in tipov vodnih pripomočkov, ki se raztezajo od plovcev, rokavčkov, blazin, “črvov” in drugih. Uporabo plavalnih pripomočkov spodbujamo, saj jih smatramo kot didaktični pripomoček in se jih v naših tečajih tudi pogosto poslužujemo. Pomembno je, da je pripomoček stimulativen, torej da od otroka še vedno zahteva določeno količino gibanja oziroma vsaj lebdenja na vodi. Takšni pripomočki so torej črvi, ki omogočajo plovnost, počitek in so hkrati zanimivi otrokom zaradi svoje oblike in načina premikanja; plovci kot so plavalne deske in mednožni plovci omogočajo lebdenje zgornje oziroma spodnje polovice telesa in jih lahko uporabljamo, kadar želimo otrokom pokazati le principe zaveslaja oziroma udarca in se zato lahko bolj osredotočimo le na ta gib. Bolj zabaven in vizualno zanimiv vodni pripomoček pa so uteži, ki so oblečene v neopren in so različnih oblik in barv. Te lahko vržete v bazen otroci pa jih s tal bazena pobirajo. Aktivnost tako lahko spremenite v igro, ki pomaga pri premagovanju straha pred potopom in globino. Nikakor pa ne podpiramo uporabe napihljivih pripomočkov, kot so rokavčki in različne napihljive blazine, saj vzbujajo lažno varnost pri otroku ter neustrezno lego telesa na vodi.
Česa vse se otroci še naučijo v plavalnem tečaju, poleg samega plavanja?
Otroci se naučijo predvsem osnovnih higienskih navad na kopališču in kopalne kulture. Naučijo se tudi principe pravil delovanja v skupini in upoštevanja avtoritete, učitelja. Različne prilagojene aktivnosti, ki jih izvajamo na tečajih, delujejo tudi na “team buildingu” in spodbujajo zaupanje med otroci.
Katere so po vaših izkušnjah najpogostejše nevarne napake, ko pripeljemo otroke na bazen? Kdaj in kaj je kliče po nesreči?
Odgovorni starši otroka nikoli ne pustijo nenadzorovanega v bližini vodnih površin. Otroci v naših tečajih se pri obisku prve ure tečaja naučijo, da je tekanje ob bazenih strogo prepovedano, prav tako pa se naučijo, da o vseh potrebah obvestijo učitelja oziroma spremljevalca. Najbolj nevarno je običajno ravno to, da starši otroka ne opozorijo na specifične nevarnosti kopališč.
anja.ščuka@zurnal24.si
