Mnogim ljudem začne teči z nosu, ko pridejo na hladen zrak. Dogaja se med 50 do 90. tim odstotkom ljudi, pojav pa se imenuje rinitis zaradi mrazu ali "smučarski nos". Še posebej so k temu nagnjeni ljudje, ki trpijo zaradi astme, senenega nahoda in zaradi izpuščaja, poroča portal ScienceAlert.
"Ko dihamo skozi nos in je zunanja temperatura pod ničlo, zrak, ki prihaja iz nosne votline in je na svoji poti do pljuč, običajno doseže temperaturo 26, včasih 30 stopinj Celzija. Vlažnost je v tem trenutku več kot sto odstotna ne glede na to, kako hladen je zrak, ki ga ob tem vdihavamo. Vse to dokazuje na učinkovitos nosu. Ta nam zagotavlja, da zrak, ki ga dihamo, v pljučih postane topel in vlažen," je pojasnil profesor.
Hladni in suhi zrak stimulirata živčne končnice v nosu, ti pošiljajo sporočilo možganom. Možgani, ta pomemben organ se odzove na sporočilo tako, da povečuje cirkulacijo v nosu.
Možgani se torej na ta impulz odzovej povečanim pretoko krvi do nosu in te razširjene krvne žile segrevajo zrak, ki potuje mimo njih. Nos ob tem dobi povod za proizvodnjo večje količine izločka preko sluznice, da bi zagotovil zadostno vlago za navlaženje zraka, ki prihaja skozi.
Hladen suh zrak obenem tudi draži celice imunskega sistema (imenovane mastociti) v nosu. Te celice sprožijo proizvodnjo večje količine tekočine v nosu za vlaženje zraka. Po ocenah naj bi med tem procesom skozi nos dnevno izgubili med 300 in 400 mililitri tekočine.
Vročina in izguba vode sta tesno povezani: segrevanje zraka v nosni votlini pomeni, da postane obloga nosne votline hladnejša od telesne temperature; hkrati voda izhlapeva, da bi se zrak navlažil. Izhlapevanje vode, za katerega so potrebne velike količine vročine, toploto jemlje iz nosu in ga na tak način hladi.
Telo se zaveda svojih prednostnih nalog
V bistvu se telo se zaveda prednostnih nalog: posledično se še bolj poveča pretok krvi v nos, saj ima segrevanje vdihnjenega zraka prednost pred izgubo toplote iz nosu (običajni odziv telesa na mraz je, da spelje kri proč od površja v globoke žile in s tem kar se da zmanjša izgubo toplote skozi kožo).
Gre torej za lovljenje ravnotežja, da bi dosegli pravilno količino toplote in izgubo vlage iz nosu.
Ko je to ravnovesje moteno, je kompenzacijski mehanizem nekoliko preveč aktiven, čezmerna vlaga, ki ni potrebna za vlaženje tega mrzlega, suhega zraka, kaplja iz nosnic. Dr. Kralj opozarja, da je "kapljanje" iz nosu naravni fiziološki pojav, saj je "povečano izločanje odvajanja vode potrebno za boljše vlaženje in čiščenje zraka v hladnem okolju."
Sicer so celice imunskega sistema ali mestociti običajano bolj bolj občutljivi pri ljudeh z astmo in alergijami, krvne žile pa se bolj odzivajo pri tistih, ki so bolj občutljivi na dražljaje iz okolice in temperaturne spremembe. Tako lahko hladen zrak sproži prenapolnjenost nosu in celo kihanje.