Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na svetu debelih 650 milijonov ljudi, z epidemijo debelosti se soočajo predvsem razvite države. Debelost postaja tudi v Sloveniji v zadnjih desetletjih vse večja težava. Po podatkih združenja zdravnikov družinske medicine je v Sloveniji čezmerno prehranjenih 54,6 odstotka odraslih med 25. in 64. letom, predebelih pa je kar 15 odstotkov vseh ljudi. Skrb vzbujajoče je, da se debelost vse pogosteje pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih – v starosti pet let je debelih devet odstotkov dečkov in osem odstotkov deklic.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1997 debelost kot kronično presnovno motnjo prvič uvrstila med bolezni. Debelost obravnava z dveh vidikov – lahko je bolezen odvisnosti ali pa psihosomatska bolezen in tako kot preostale kronične bolezni tudi debelost zahteva dolgoročno obravnavo.
"Debelost je epidemija, pogosto pa nerazumljena, kompleksna bolezen," pravi specialistka internistka Ana Ogrič Lapajne. Pogosto slišana fraza, da bomo shujšali samo, če bomo manj jedli in se več gibali, po njenem ne drži povsem "Debelost je kronična in zelo kompleksna bolezen. Vzroki zanjo so različni, zato zahteva kompleksno zdravljenje. Gibanje in prehrana sta zagotovo del tega kompleksnega zdravljenja, se pa bojim, da zadeva ni tako enostavna,"" dodaja zdravnica.
Tudi trditev, da debelost povzroča sladkorno bolezen, po besedah zdravnice ne drži povsem. "Seveda je debelost pomemben dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, zato jo je treba preprečevati in ne samo zdraviti. V razvitem svetu je za približno 80 odstotkov razvoja sladkorne bolezni odgovorna prekomerna teža. Poleg tega debelost povečuje stopnjo tveganje za razvoj drugih kroničnih bolezni: srčno-žilnih, rakavih, zamaščenost jeter, astma, motnje dihanja med spanjem," pojasni Ogrič Lapajne.
Genetika je lahko eden od bioloških dejavnosti tveganja za razvoj debelosti, poleg tega so tukaj še hormonski, socialni in okoljski vzroki. "Tudi če je debelost posledica nekih genetskih dejavnikov in se pojavlja v družini, to ne sme to na tak način zaznamovati človeka - da bi ta imel občutek nemoči. Takim ljudem se prav tako da pomagati. Zdravljenje je prav tako lahko učinkovito," pravi internistka.
Sprememba vedenja
Temelj zdravljenja debelosti so vedenjske spremembe, pojasni zdravnica. "To na primer pomeni, da se moramo naučiti, da bomo zvečer, namesto po čokoladi, posegli po jabolku."
“Pri zdravljenju debelosti ne gre samo za znižanje telesne teže, ampak za spremembo vedenja. Debelost je izjemno kompleksna bolezen, zato ljudje potrebujejo tudi takšen pristop. Sodobna medicina ima na voljo učinkovite nefarmakološke in farmakološke terapije, za katere pričakujemo, da bodo v prihodnosti bolj dostopne,” meni Ana Ogrič Lapajne.
Tehtnica včasih tudi sovražnik
Sicer si je treba pri zdravljenju debelosti postaviti realne cilje. "Velikokrat se govori o hujšanju, o redukciji telesne teže, pogovarjamo se, za koliko kilogramov je treba shujšati. To ne sme biti prvi cilj. Pravi cilji naj bodo v krepitvi zdravstvenih kazalcev, v izboljšanju počutja. Številka na tehtnici ne sme biti glavni cilj pri uvajanju sprememb. Tehtnica je lahko včasih tudi sovražnik pri zdravljenju debelosti. Zato je krepitev drugih ciljev še kako pomembna. Končni cilj zdravljenja debelosti je v kvalitetnejšem življenju, da bi se ljudje boljše počutili v svoji koži in seveda, da bi bili bolj zdravi," svetuje zdravnica.
