Nova študija strokovnjakov z Linköping University razkriva, da so se ravni stresnega hormona kortizola pri ljudeh, ki so doživeli srčni infarkt, v mesecih pred infarktom povečale. Rezultati raziskave, objavljene v Science Daily, torej kažejo, da je dolgotrajni stres res dejavnik tveganja za srčni napad, kar so nakazale že pretekle študije.
S stresom sicer povezujejo tudi številne druge zdravstvene težave. Dolgotrajen in negativen stres denimo povzroči zmanjšanje koncentracije, zmedenost, vzkipljivost in pomanjkanje humorja. Stres se lahko kaže tudi v obliki motenj prehranjevanja, popivanja in prekomernega kajenja.
Stres zmanjšuje odpornost našega telesa, poveča duševne stiske, v nedavni raziskavi so dokazali tudi povezavo z Alzheimerjevo boleznijo.
Večje tudi tveganje za demenco
Kot smo pisali, je skupina znanstvenikov z univerze v Koebenhavnu pod vodstvom podoktorske študentke Sabrine Islamoske raziskovala, ali obstaja povezava med izgorelostjo in Alzheimerjevo boleznijo. Kot se je izkazalo, imajo moški in ženske, ki se v srednjih letih pogosteje znajdejo v stresnih situacijah, večje tveganje za razvoj demence v starosti.
"Te ugotovitve prispevajo k našemu razumevanju psihološke stiske kot pomembnega dejavnika tveganja, ki bi ga morali bolj upoštevati pri preventivnem delovanju v izogib poznejšemu razvoju demence," je po poročanju časnika Medical News Today komentirala Islamoska.
Obvladajte stres, poskrbite za imunski sistem
"Najpogostejši neprijetni simptomi stresa se odražajo na vseh štirih ravneh posameznika – na telesu, čustvih, vedenju in mislih. Značilen je pospešen utrip srca, glavoboli ali prebavne motnje; napetost, potrtost, razdražljivost; pomanjkanje volje, težave s spanjem in pozornostjo ter tudi negativne misli," pa opisujejo na Inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Omenjeni simptomi se po njihovih navedbah lahko stopnjujejo tudi v motnje ali bolezni. Na duševnem področju sta s hudim doživljanjem stresa lahko povezani anksiozna ali depresivna motnja ter številne odvisnosti.
Na telesnem področju pa dolgotrajen stres lahko vodi tudi v zmanjševanje imunske odpornosti ter kardiovaskularne, prebavne, dihalne motnje/bolezni …
NIJZ
Za učinkovito obvladovanje stresa priporočajo, da posameznik prepozna, kdaj doživlja stres ter kateri stresorji mu ga povzročajo, izbere ustrezen način obvladovanja stresnih situacij, v dodatno pomoč pa so mu lahko uporaba sprostitvenih tehnik, izvajanje sproščujočih aktivnosti ter opora okolice.
Nekatera živila delujejo kot močni spodbujevalci in so zato neposreden vzrok stresa. Kratkoročno so to “prijetna” poživila, ki pa nam sčasoma zelo škodijo: kofein, alkohol, nikotin, sladkor, sol, maščobe. Namesto tega našemu telesu koristi predvsem hrana, bogata z vlakninami. Stres namreč povzroča krče in zaprtje, vlaknine pa ohranjajo gibanje črevesja.
NIJZ
Obenem poskrbite tudi za krepitev imunskega sistema z zdravo prehrano, zadostnim vnosom vitaminov in mineralov, dovolj spanca, gibanja in veliko smeha. Le z močnim imunskim sistemom se boste uspešno zoperstavili stresu in napornim situacijam.
Na NIJZ kot zanimivost dodajajo, sa je pri sproščanju mišične napetosti zelo koristna shiatsu masaža: pospešuje krvni obtok, znižuje krvni tlak in utrujenost, omogoča bolj miren spanec, vzbuja občutke ugodja in dviguje razpoloženje.
Največji krivec so pritiski v službi
Po podatkih slovenske raziskave CINDI, ki se je leta 2012 izvajala med odraslimi, starimi med 25. in 64. letom, je približno 26 odstotkov vprašanih stres doživljalo zelo pogosto, pogosteje so ga doživljale ženske, bolj izobraženi in tisti v starostni skupini od 25 do 39 let. Kot vzroke za stres je 60 odstotkov vprašanih navedlo obremenitve na delovnem mestu, približno 18 odstotkov jih je navedlo slabe odnose s sodelavci in 13 odstotkov je kot vzrok navedlo hrupno okolje.
Zanimivi so tudi podatki raziskave Ameriškega inštituta za stres, po kateri je glavni krivec za stres pritisk v službi. Drugi v vrsti je pomanjkanje denarja. Med glavne razloge za stres uvrščajo še težave z zdravjem, težave z odnosi, pa tudi slabo in neuravnoteženo prehrano.
Po njihovih podatkih kar 77 oseb redno doživlja fizične simptome stresa, 73 odstotkov pa tudi psihološke. Kar 33 odstotkov ljudi pravi, da živi v nenehnem stresu.
anja.scuka@zurnal24.si
