50 let zastave 1300

Zanimivo je, da so poleg jugoslovanskega podjetja fiat 1300 z nekaterimi manjšimi spremembami proizvajali tudi pod okriljem italijanske Siate in Fiatove nemške podružnice. Do 20. decembra leta 1979 je model 1300 kupilo že 201.160 voznikov in voznic.

Velik del kupcev je bil s področja nekdanje Jugoslavije, skoraj neverjeten podatek pa je, da je 7.000 avtomobilov končalo v Kolumbiji. Za tiste čase je imela zastava z modelom 1300 zelo eleganten model, ki je nastal po zgledu nekaterih ameriških modelov. Glede na to, da so zunanjost krasili nekateri kromirani dodatki, je bila tudi notranjost bogata. Poleg usnjenih sedežev je imel avtomobil številne luči za osvetlitev notranjosti, ki pa so bile kasneje vzrok številnih težav na avtomobilu.

Leta 1969 se je pojavila bolj uglajena različica DeLuxe z več opreme. Naslednje leto je zastava 1300 dobila zavorne diske na vseh kolesih, še za več vzburjenja pa je poskrbel novi 1,5-litrski motor.

Zastava 1500 F oziroma karavanska različica je bila predstavljena leta 1970, njena posebnost pa je bil drugače oblikovan zadnji del v primerjavi s Fiatovim izvirnikom. Leta 1973 so ročico menjalnika spustili na pod, tri leta kasneje pa je sledila predstavitev elegantnejše različice – E(legant) z vgrajenimi vzglavniki na prednjih sedežih.

S tehnološkega vidika je bila zastava 1300 klasična limuzina z dimenzijami karoserije 4.030 x 1.545 x 1.365 milimetrov, medosnim razmikom 2.425 milimetrov in težo 960 kilogramov. Za pogon so bili zadolženi bencinski agregati od 1,3-litra (48 kW/65 KM pri 5.200 vrt/min) in 1,5-litrski (53 kW/72 KM pri 5.200 vrt/min). Moč se je s pomočjo štiristopenjskega ročnega menjalnika prenašala na zadnji kolesi.

Zaradi visoke cene je bila na začetku dostopna le ozkemu krogu kupcev, proti koncu proizvodnje pa se je število slednjih vztrajno povečevalo. Mnogim je zaradi dobrih voznih lastnosti ostala v lepem spominu, uporabljala pa ga je tudi policija. Lastniki so pogosto negodovali le zaradi visoke porabe.