Vozniki in voznice že desetletje množično zahajajo na Vransko, kjer se učijo voziti varneje.
AMZS je leta 2008 na Vranskem odprl enega od najsodobnejših centrov varne vožnje v Evropi in hkrati največji tovrstni center na območju Jugovzhodne Evrope. Posebnost AMZS Centra varne vožnje na Vranskem (CVV) je njegov tehnični del, ki omogoča posebne programe vadbe, s čimer je namenjen širšemu spektru uporabnikov, ki želijo izboljšati svoje obvladovanje vozila (motocikla, avtomobila, tovornega vozila in avtobusa) v prometu, in tudi profesionalnim voznikom, na primer voznikom avtobusov, kombijev, gasilcem, reševalcem ...
S CVV se je Slovenija pred desetletjem končno pridružila državam, ki so bolj aktivno pristopile k izvajanju aktivnosti za večjo varnost v prometu. Kako so AMZS njihove vsebine v resnici pripomogle k izboljšanju varnosti v slovenskem cestnem prometu, smo se ob jubileju pogovarjali s Petro Wagner Čuk, vodjo AMZS Centra varne vožnje na Vranskem.
Pravi, da je prometno varnost nehvaležno predstavljati s statistiko, saj so za vsako številko ljudje, ponesrečenci, njihove družine in bližnji. "Vseeno pa je to eden izmed načinov, s katerim lahko ocenimo, ali smo kot družba napredovali. Pred več kot desetletjem, torej pred odprtjem AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je na naših cestah v povprečju življenje izgubilo 261 ljudi na leto, v obdobju od 2009 do 2017 pa v povprečju 130; letos do konca avgusta 57," pravi sogovornica in dodaja, da so zagotovo k večji varnosti pomagala tako varnejša vozila kot boljša infrastruktura, a vendarle je na koncu še vedno človek tisti, ki mora v kritični situaciji izvesti ustrezen vozniški manever. In ravno ta manjkajoči del mozaika prometne varnosti – vadbeni poligon za izobraževanje voznikov – je Avto-moto zveza Slovenije začela snovati pred poldrugim desetletjem.
Center varne vožnje AMZS se razprostira na 160.000 kvadratnih metrih, od tega 63 tisoč kvadratnih metrov predstavljajo asfaltirane površine, na katerih je urejenih 2,5 kilometra stez in cest. Vadba varne vožnje poteka v več ločenih sklopih poligona, ki ima vgrajene posebne drseče površine, ki voznikom v nadzorovanih okoliščinah omogočajo podroben preizkus okoliščin slabega oprijema pnevmatik in zanašanja avtomobila. Del poligona je tudi »off road« teren, ki vsebuje več različnih sklopov, ki so namenjeni simulaciji večine situacij, v katerih se znajde voznik s terenskim vozilom na neutrjenih brezpotjih. Ta teren je še posebej primeren za izobraževanje gorskih reševalcev, gasilcev in voznikov drugih terenskih vozil. Pomemben del centra pa je tudi poslovna zgradba s sedmimi učilnicami za teoretični del izobraževanja, garažami in restavracijo.
Od odprtja centra leta 2008 pa do danes so v CVV pomagali več kot 150 tisoč voznikom do znanj in veščin, s katerimi po mnenju Petre Wagner Čuk vozijo varneje. "Neposrednega učinka našega dela sicer ne bomo mogli nikoli izmeriti, a če smo pomagali rešiti eno življenje, smo naredili več, kot smo si pred desetimi leti drznili upati," pravi in poleg dela izpostavlja tudi številne kampanje ozaveščanja, kar vse vpliva na spreminjanje zavesti ljudi.
V desetletju so se programi na CVV nadgrajevali, tudi glede na potrebe, ki so jih zaznavali s statističnimi podatki o nesrečah in z raziskavami. Število modulov varne vožnje na poligonu so iz petih povečali na devet, število učilnic iz dveh na sedem, število inštruktorjev iz štirih na kar 14. Na ta način so lahko prilagajali programe, število udeležencev pa iz leta v leto raste. V prvem letu je na poligon zapeljalo nekaj manj kot 10 tisoč voznikov in voznic in 160 motoristov. Letos naj bi se pri njih usposabljajo več kot 15 tisoč voznikov in voznic ter okoli 500 motoristov. Tudi na račun programov, leta 2008 so začeli s tremi osnovnimi programi, zdaj je voznikom na voljo že 25 tečajev. Programe so širili tudi zato, ker se mnogi vozniki vračajo, CVV pa jim z novimi vsebinami omogoča nadgrajevanje njihovega znanja.
Sogovornica pravi, da začetki niso bili lahki, saj se takrat mnogi vozniki niso zavedali, kako pomembno je tudi pri vožnji vseživljenjsko učenje. Da se je v desetletju zavedanje o koristnosti tečajev varne vožnje dvignilo na višjo raven, vedo največ povedati njihovi inštruktorji varne vožnje, zlasti tisti, specializirani za izvajanje programov za motoriste – pred desetletjem so bili marsikje v motorističnih krogih stigmatizirani tisti, ki so šli na tečaj, danes je ravno obratno: "Približno 500 motoristov imamo vsako leto pri nas, številni se vračajo, pridejo na ogrevalni tečaj pred začetkom sezone, saj so na lastni koži izkusili, kako koristen je tečaj, četudi imajo za sabo že tisoče prevoženih kilometrov."
V vseh teh letih so na CVV skušali privabiti čim več mladih voznikov, ki zaradi manj vozniških izkušenj sodijo med eno bolj ranljivih skupin. Podatki kažejo, da se prometne nesreče, še zlasti tiste z najhujšim izidom, v starostni skupini od 18. do 24. leta zmanjšujejo. "Večina voznikov začetnikov program obveznega usposabljanja opravi pri nas na Vranskem. Sprva so nekoliko nezaupljivi in v dvomih, kaj jih po tem, ko so že opravili vozniški izpit, sploh še lahko naučimo. A po zaključku tečaja so prav vsi presenečeni, koliko novih izkušenj so pridobili, in zadovoljni, da so prišli k nam, saj vedo, da bodo znali kritične situacije na cestah bolje reševati," pravi vodja Centra in pojasnjuje, da najnaprednejša infrastruktura in tehnologija ne bi pomenili dosti, če njihovi strokovno usposobljeni inštruktorji voznikom v varnem okolju poligona vsak dan ne bi dokazovali, kako tanka je na cesti črta med biti in ne biti.
Wagner Čuk pravi, da po desetih letih AMZS svoj center na Vranskem še vedno smatra kot naložbo v večjo prometno varnost in ga ne obravnava kot profitni center, ki mora upravičiti začetno investicijo: "Če bi AMZS na svoj center varne vožnje gledal zgolj z ekonomskega vidika, se najbrž zanj ne bi nikoli odločil. Začetna investicija v izgradnjo centra je bila namreč izjemno visoka." Za ta projekt so se po njenih besedah odločili zaradi zavedanja svojega poslanstva in odgovornosti. Tradicija izobraževanj voznikov namreč sega že v same začetke Avto-moto zveze Slovenije pred več kot stotimi leti, še zlasti intenzivno pa se je s tem v sodelovanju z avto-moto društvi in klubi po vsej Sloveniji ukvarjala po drugi svetovni vojni, ko so avtomobili postali dostopni širšim množicam. "Investicija v center varne vožnje je bila torej logičen korak na poti udejanja svojega poslanstva," pravi in dodaja, da ohranjeno življenje nima cene, zato je takšna naložba več kot upravičena.
Tako kot prvih deset let se bo CVV razvijal tudi v prihodnje. Enako, kot se nenehno razvija sodobna tehnologija v avtomobilih. "Ta razvoj moramo upoštevati tudi pri zasnovi naših izobraževanj, saj je napredek treba predstaviti ljudem, treba jih je naučiti uporabljati sodobne asistenčne sisteme, saj bodo s tem znanjem še bolj varni vozniki, tehnologija pa bo služila svojemu namenu." Prihodnost namreč temelji na trajnostni mobilnosti, kar pomeni, da bodo v okviru najrazličnejših lastnih ter partnerskih projektov omogočali testiranje inteligentnih asistenčnih sistemov in tudi izobraževanje ter usposabljanje voznikov – tako glede tehnologij, ki so že danes na voljo v najnovejših in tehnološko najnaprednejših vozilih, kot sistemov, ki jih bo tehnološki razvoj prinesel v prihodnosti.
V CVV avtonomna vožnja prihaja v sodelovanju z družbo AV Living Lab. Poligon na Vranskem je kot testni poligon vključen v slovenski ekosistem za razvoj rešitev in konceptov za samovozeča vozila. Poligon za testiranje novih tehnologij uporabljajo tudi razvijalci sodobnih naprav, kot je na primer tehnologija elektro motorjev v kolesu.
