Pri AMZS so v sodelovanju z nemškim avtomobilskim klubom ADAC in drugimi partnerskimi klubi opravili preskus trka avtomobila z maketo divje svinje iz okrepljene plastike in balistične želatine, ki je tehtala kar 180 kilogramov. Za poškodbe po trkih z živalmi je namreč krivo tudi to, da so divje živali, ki pridejo pred avtomobil, lahko zelo težke, poleg tega pa tudi zelo kompaktne.
Podatki Lovske zveze Slovenije kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2019 uradno povoženih najmanj 77.920 štirinožnih divjih živali. Največ je bilo srn in srnjakov, ki so jih našteli 51.416. Vozniki so povozili tudi 9.268 lisic, 1.502 jelenov in 1.084 divjih svinj. Med velikimi zvermi je bilo v prometnih nesrečah udeleženih najve3, 73 rjavih medvedov.
Izogibanje ni priporočljivo
Preskus, ki je potekal pri hitrosti 80 kilometrov na uro, kar je manj od 90 kilometrov na uro, kolikor je dovoljeno na naših medkrajevnih cestah, je pokazal, da je bilo na avtomobilu precej škode. Divja svinja trka sploh ne bi preživela, voznik in potniki pa bi jo odnesli brez hudih posledic, če bi bili seveda pravilno pripeti z varnostnimi pasovi ali sedeli v ustreznih in ustrezno pritrjenih otroških sedežih.
A pri AMZS opozarjajo, da bi bil trk za potnike razmeroma varen le v primeru čelnega trka z živaljo, ko se voznik živali ne bi poskusil izogniti. Večina voznikov se namreč, ko na cesto priteče žival, poskuša tej izogniti, kar pa ni vedno najbolj ustrezno. V primeru neuspešnega manevra izogibanja bi lahko bile posledice namreč precej hujše, saj bi se morebitni trk ob drevo lahko končal s smrtjo potnika, hude pa bi bile tudi posledice morebitnega trka z drugim vozilom, ki bi pripeljalo nasproti. Avtomobil se lahko tudi prevrne.
Slovenski policisti so lani obravnavali 223 prometnih nesreč, v katerih so bile povožene živali, do letošnjega maja pa jih je bilo 65. Policija v evidencah posebej ne ločuje divjih in domačih živali, a z gotovostjo lahko potrdijo, da je v večini registriranih primerov šlo za divje živali. Posebej tudi ne evidentirajo, v katerem letnem času in kateri slovenski pokrajini so se trki z živalmi zgodili.
Poleg pravilnega ravnanja voznika bi lahko za učinkovito preprečitev trka z divjo živaljo ali pa vsaj za zmanjšanje njegovih posledic poskrbeli tudi sodobni asistenčni sistemi z preprečevanje naleta. Na testu so preskusili, kako delujejo v zvezi z naleti na divje živali. Kljub nedorečenim standardom preskušanja se je izkazalo, da bi lahko sistemi vsekakor bili bolj učinkoviti pri preprečevanju takšnih nezgod.
Avtomobilski proizvajalci so namreč varnostne sisteme s programsko opremo prilagodili prepoznavanju pešcev in kolesarjev, z nekaterimi izjemami pa so zanemarili zaznavanje živali, čeprav tehnika tipal to že omogoča. Izjema je Volvo, ki je pred leti že oglaševal sistem za prepoznavanje velike divjadi, sistem za zaznavanje živali pa napoveduje tudi Renault. Vzrok za to, da se proizvajalci ne posvečajo toliko preprečevanju trkov z živalmi je tudi v tem, da sistemov še ne preverja organizacija EuroNCAP.
Policija svetuje, naj vozniki, če pride do trka z živaljo, ravnajo prisebno. Če je žival še na vozišču, naj najprej primerno poskrbijo za zavarovanje mesta nesreče, da ne bi prišlo še do dodatne nesreče. Voznik naj čim prej na primerno razdaljo postavi varnostni trikotnik, obleče odsevni jopič in pokliče center za obveščanje na telefonsko številko 112. Če živali ni več na vozišču, naj najprej vozilo umakne na primerno mesto, da ne ogroža in ovira prometa, potem pa naj tudi pokliče številko 112. Živali se po trku ne dotikamo, saj je lahko živa in v šoku in nas lahko poškoduje, prav tako pa je lahko tudi bolna. Če je poškodovana zapustila mesto trka, je ne zasledujemo ampak obvestimo center za obveščanje. Ta bo obvestil upravljavca lovišča, ki bo poskrbel za žival, po potrebi pa tudi policijo. Pomembno je, da voznik v tem primeru lovcem pokaže, v katero smer je odšla žival. Povožene živali si po trku nikakor ne smemo prisvojiti, saj je to nevarno in kaznivo.
Ali tehnika deluje?
Na testu so preskusili tudi sisteme v treh konkretnih modelih. Prvi je bil peugeot 508, ki je na voljo s cenovno dosegljivim sistemom za nočni vid. Preskus sistema je pokazal, da infrardeča tipala zaznajo pešce in živali, sistem pa dovolj zgodaj opozori voznika, da se na nevarnost odzove z zaviranjem. Sistem se je izkazal za zelo učinkovitega in je zanesljivo opozoril voznika na žival, ki mu je prekrižala pot.
Mitsubishi za svojega križanca eclipse cross trdi, da njihov sistem za preprečevanje in ublažitev posledic naleta poleg pešcev prepozna tudi druge ovire, med katerimi so tudi živali. A deloval je le, če se je maketa živali gibala s hitrostjo pešca. Če je bila hitrost večja, se ni odzval.
Na Zavarovalnici Triglav pravijo, naj zavarovanec po trku z divjadjo dogodek prijavi čim prej, ko so vidni še sledovi trka. Če je mogoče, naj poškodbe fotografira na kraju dogodka, seveda ob zagotovljeni varnosti. Po trku naj pokliče center za obveščanje, kjer bodo organizirali higienski odvoz živali ter obvestili upravljavca lovišča, ki bo zabeležil povoz. Ta bo poskrbel tudi za ranjeno žival v primeru, da se je zavlekla s ceste.
Preskusili so tudi volkswagen T-cross, čigar sistem za samodejno zaviranje v sili se je na lanskih preskusih agencije EuroNCAP izkazal za najbolj učinkovitega. Avtomobil je med preskusom vozil 50 in 60 kilometrov na uro, žival pa je njegovo pot prečkala s hitrostjo 15 kilometrov na uro. Izkazalo se je, da sistem sicer zazna oviro in voznika opozori nanjo, a trka ne prepreči s samodejnim zaviranjem.
verjetno je članek dovolj jasen, da se ne gre za namerno zbijanje živali, temveč zgolj tezo kaj je najbolj varno za ljudi v primeru, da pride do naleta. Nihče si ne želi takega srečanja, prav tako nihče ne more zagotoviti,… ...prikaži več da do tega ne bo prišlo. V kolikor pride do tega, je najbolj varen manever kakor omenjen. Žalitve in primitivizem je povsem odveč.
A to velja tudi za pešce? A živali niso živa bitja, kreteni sadistični.