V bistvu ne, saj je voda normalni produkt zgorevanja goriva v motorju. Bencin, dizel in druga goriva so po kemični sestavi ogljikovodiki, torej so njihove molekule sestavljene iz ogljika in vodika. V zgorevalni komori motorja ogljikovodiki reagirajo s kisikom iz zraka, po domače zgorijo, kot stranski produkt pa nastaneta ogljikov dioksid in voda. Seveda v idealnih pogojih, saj so v izpušnih plinih dejansko vedno prisotne tudi druge snovi, ki nastanejo kot produkt neučinkovitega zgorevanja goriva ali zgorevanje dodatkov, ali pa so preprosto v zraku in le potujejo skozi motor. Tak je denimo dušik.
Ogljikov dioksid ima vrelišče, pri katerem iz tekočinskega stanja preide v plin, pri 78 stopinjah pod Celzijevo ničlo, zato izpušni sistem vedno izstopi kot plin, voda, ki ima vrelišče pri 100 stopinjah Celzija, ledišče pa pri ničli, pa se seveda pri nizkih zimskih temperaturah, ko sistem ni ogret, že utekočini, v stoječem avtomobilu pa celo zamrzne. Tudi tu seveda le v idealnem stanju, saj je v njej vrsta primesi, ki ji znižujejo ledišče.
Poleti vode ne opazimo, a je v izpuhu
Poleti, ko je toplo in se motor in izpušni sistem hitreje segrejeta, voda sistem večinoma zapusti v obliki nevidne vodne pare, pozimi pa so stvari nekoliko drugačne. Tedaj predvsem v hladnih jutrih za avtomobilom pogosto opažamo viden bel dim, ki je v bistvu vodna para, ki se je kondenzirala takoj po izstopu iz izpušne cevi, prav tako pa lahko pod izstopom iz izpušne cevi zagledamo tudi lužico ali pa celo vidimo vodo, ki kaplja iz izpuha, med vožnjo pa lahko izpuha celo teče.
Svoje mnenje o tej težavi nam je povedal Peter Caserman, ki na Vrhniki vodi avtomobilski servis, v katerem so se specializirali prav za izpušne sisteme. Caserman pravi, da je voda dejansko produkt zgorevanja goriva oziroma delovanja bencinskih in dizelskih motorjev, Pri bencinskih motorjih delež vode v izpuhu znaša 12 do 13 odstotkov, pri dizelskih pa 7 do 8 odstotkov. V zimskih mesecih se ta voda hitreje utekočini, kar se lahko zgodi že v izpušnem sistemu, zato jo vidimo kot kapljice, ki tečejo iz izpuha. Dejansko pa se voda v motorju stalno tvori, vendar je poleti vidimo, ker se do konca izpuha ne utekočini in izstopi kot nevidna vodna para.
Odpravite se na daljšo vožnjo ali zvrtajte luknjo
Na vprašanje, če lahko kaj storimo za rešitev te težave, je odgovoril, da so včasih so ljudje v izpušne lonce na spodnjem robu izvrtali luknjico, v nekaterih originalnih loncih pa je izvrtana že v začetku, da kondenz lahko steče iz njih. Pri bencinskih avtomobilih je to pogosto narejeno ravno zato, da v izpušnem loncu ne zastaja voda.
Pri novem avtu je ta luknjica, pa naj je zvrtana tovarniško ali v zasebni režiji, dejansko dobra stvar, saj ves kondenz, v katerega se absorbirajo tudi kisline in druge škodljive snovi, ki še dodatno povzročajo korozijo kovine, tako steče na plano. Vendar pa moramo biti previdni. Če namreč v izpušni lonec zvrtamo preveliko luknjico , imamo lahko težave pri meritvah izpušnih plinov. Luknjice s premerom tri milimetre so zato več kot dovolj.
Seveda zastajanje vode v izpušnem sistemu ni priporočljivo. Ko se temperature spustijo pod Celzijevo ničlo, se namreč lahko zgodi, da voda v zadnjem loncu zmrzne in ni več pretoka izpušnih plinov, motor pa se ustavi. Rešitev je, da vodo v zadnjem loncu pregrejemo, da se utekočini in izpari ali pa jo iz izpuha zmeče sam sistem. To dosežemo z dolgimi vožnjami, ko se sistem tudi pri nizkih temperaturah segreje na delovno temperaturo. Caserman pravi, da bi se, če se sicer vozimo le na kratkih razdaljah, morali na daljšo vožnjo odpraviti vsaj enkrat vsakih štirinajst dni. Pri zimskih temperaturah pod ničlo bi morali to storiti vsaj enkrat na štirinajst dni.
dezurni@zurnal24.si
V vsakem primeru gre iz izpuha tisto kar mora, ali na mestu ali med vožnjo.
ja para je, brez dpf, malo goriva, hladilne in olja, dimna zavesa, če voziš zadaj si gotof in nasploh koristi okolju, še posebej otrokom, starejšim
drži to da je pisec tega članka neuki kreten