Nikoli povsem verodostojno utemeljena odločitev Evropske unije, ki je po letu 2013 prepovedala uporabo hladilnega sredstva z imenom R134a v klimatskih napravah takrat na novo homologiranih avtih, je začela kazati svojo temno plat za uporabnike.
Z letom 2017 je prišla v veljavo naslednja stopnja, prepoved uporabe toplogrednega plina v vseh novih vozilih, hkrati pa je Bruselj pričel vse bolj omejevati količine, koliko tega sredstva lahko članice EU sploh še uvozijo. V obdobju med 2018 in 2020 velja, da lahko v EU članice porabijo letno le še 63 odstotkov količin, ki so veljale leta 2012.
Posledično je cena plina R134a začela strmo naraščati in se samo v zadnji sezoni dvignila kar za 300 do 400 odstotkov. Obeta pa se še nadaljnja visoka rast, ocenjuje Primož Rožnik, vodja tehničnih izobraževanj v skupini GMT.
To pomeni, da je za starejša vozila polnjenje klimatske naprave pri njihovem rednem ali izrednem servisu postaja dražje kot je bilo še nedolgo nazaj. Hiter pregled gibanja cen sredstva R134a pri nakupu v večjih količinah pokaže, da je še dobro leto nazaj kilogram tega sredstva stal okoli 10 evrov, danes pa kilogram istega plina pri nabavi večje jeklenke stane že prek 30 evrov.
Zmagovalci sprememb okolje in dva koncerna
Polnilno sredstvo R134a je EU prepovedala, ker je za naravo precej bolj škodljivo, namesto nje pa je velika večina proizvajalcev klimatskih sistemov prešla na novi plin z imenom HFO-1234yf. Cena tega plina pa je v tem hipu še veliko dražja od starega, vsa proizvodnja pa je v nasprotju z razpršenimi viri starega plina skoncentrirana v rokah dveh proizvajalcev - DuPonta in Honeywella. Po nekaterih predvidevanjih se bosta ceni starega in novega plina na kilogram izenačili šele leta 2021.
Dobra vest za voznike v tej zmešnjavi je, da ima novi plin HFO-1234yf boljše termodinamične lastnosti od starega R134a, prav tako pa so klimatski sistemi v avtih napredovali, zato za svoje delovanje potrebujejo manj hladilnega plina kot nekoč. Po besedah Rožnika gre v avto danes manj kot 500 gramov plina. Čeprav je novi plin v primerjavi s starim veliko bolj vnetljiv, pa zaradi manjše količine naj ne bi predstavljal tveganja za potnike v vozilu in ostale udeležence. Daimler je sicer prav zaradi strahu pred vnetljivostjo razvil lasten klimatski sistem, ki temelji na hlajenju z okoljsko povsem nevtralnim in negorljivim CO2. A ima ta sistem lahko nekatere druge slabosti, ki izhajajo predvsem iz veliko višjih tlakov delovanja.
Pa bi bilo mogoče stari klimatski sistem enostavno kar napolniti z novim plinom? Nima smisla, saj je novi plin še vedno bistveno dražji, poleg tega pa materiali v starem hladilnem sistemu niso prilagojeni novemu plinu HFO-1234yf in bi zato prej ali slej prišlo do okvare na sistemu.
Imate toplotno črpalko? Še dražji problem ...
Lastniki vozil pa niso edini, ki si želijo, da klimatske naprave še dolgo ne bi bilo potrebno polniti s plinom. Povsem enak problem imajo vsi, ki za hlajenje prostorov uporabljajo klimatske naprave, pa tudi vsi lastniki komaj nekaj let starih toplotnih črpalk - le da gre v vsak zaprti sistem toplotne črpalke nekajkrat več hladilnega sredstva kot pa v avtomobil in je zato samo polnjenje s plinom danes vredno že nekaj sto evrov.
andrej.leban@zurnal24.si
Spoštovani avtor članka, V tem članku ste navedli, kot se to v Sloveniji počne same probleme. Prosim, da drugič predlagate tudi rešitve in tako bo vaš članek bolj cenjen in berljiv, saj ti povzetki niso za nikamor! Lp
Za teh 480g ,kolikor jih rabim res nimam težav. Sploh pa pri servisu klime je dodatka novega plina bore malo. Ne vem pa ali pri razgradnji vozil te pline reciklirajo (nabirajo) in prodajajo naprej ali zgolj odrežejo cevi in spustijo v zrak.
res bomo zašvicali... v avto gre manj kot pol kile plina - torej za okrog 15 evr na nekaj let. le kdo bi si to privoščil... bravo avtor, samo, da klikamo..