Pod pismo se je z mandatom odbora podpisal vodja odbora za transport Michael Cramer, ki Violeto Bulc poziva naj čim prej predstavi, kakšno je stališče Komisije glede prevoznega servisa, ki se je razširil že v 54 držav in 200 svetovnih mest ter sprožil množične proteste taksistov zaradi domnevnega dumpinga oziroma nelojalne konkurence.
Cramer od Bulčeve zahteva, naj pojasni, ali je Uber zanjo in za komisijo zgolj inovativni pristop na trgu prevozništva, ali pa gre pravno za eno družbo, ki kuje velikanske dobičke na račun nejasnosti v gospodarski zakonodaji, saj je servis po trenutnih standardih opravičen davkov in za voznike za volanom ne zagotavlja enakih pravic in dolžnosti, kot za običajne taksiste.
Predsednik komiteja tudi sprašuje komisarko, ali njen urad spremlja situacijo v različnih članicah glede Uberja, ali so že naredili kakršnokoli poglobljeno analizo glede tovrstnih podjetij in ali že imajo kakšne izračune glede pravnih, socialnih in ekonomskih posledic delovanja takšnih podjetij.
Cramer v zaključku pričakuje jasen odziv Bulčeve, saj bodo odgovori po njegovem omogočali ne le bodočo regulativo taksi služb, temveč bodo prispevali tudi k debatam o digitalnem gospodarstvu, ustvarjanju in izgubljanju delovnih mest, deregulaciji tradicionalnih obrti, obdavčitvah gospodarske aktivnosti in konkurenčnosti.
Kako deluje Uber?
Uber je razširjen predvsem po velikih svetovnih mestih. Iskalec prevoza prek mobilne aplikacije rezervira termin, na voljo pa so različni tipi prevoza, od de facto taksijev, ki jih vozijo pridruženi člani, do tipa car sharing. Pridruženi voznik s strani Uberja dobi lastni telefon z nameščeno aplikacijo, prek katere sprejema stranke, pri čemer voznik sam določa urnik, kdaj je na voljo, tudi plačan je neposredno s strani Uberja.
Zaradi suma, da predstavlja nelojalno konkurenco, je Uber marsikje prepovedan ali pa so mu z zakonodajo precej omejili svobodo. V Evropi Uber "taksisti" vozijo po večjih mestih Španije, v Parizu, Zürichu, Milanu, Londonu, Rimu, Dunaju, Münchnu ... Lanskega junija so taksisti širom Evrope na protestih izražali nasprotovanje delovanja po njihovem mnenju nelojalnega konkurenta.
