Včasih je potrebno šokantno sporočilo, da se ljudje zdramimo in spoštujemo prometne predpise ter omejitve hitrosti. Pri Zavarovalnici Triglav so se v sodelovanju z organizatorji vaje Heavy Rescue Slovenia odločili, da voznikom in sopotnikom v avtomobilu čim bolj približajo izkušnjo reševanja v prometni nesreči.
Vajo, v kateri so gasilci iz karamboliranega avtomobila reševali slovenskega smučarskega skakalca "Ceneta Prevca" so izvedli prejšnji teden v ljubljanskem BTC, zdaj pa so pri zavarovalnici v Triglav LAB razkrili virtualni 360-stopinjski video, ki so ga posneli na dogodku, svojo izkušnjo pa so opisali tudi gasilci, ki se vsakodnevno soočajo s prometnimi nesrečami.
Gasilci v Sloveniji opravijo od 2000 do 2500 reševanj v prometnih nesrečah na leto. V 40 do 50 odstotkov prometnih nesreč je potreben tehnični poseg.
"Doživel sem prometno nesrečo. Avto sem totalno karamboliral in potem so mi na pomoč priskočili gasilci," je zgodbo, ki je bila na srečo zgolj vaja strnil Cene Prevc, ki je pojasnil, da kljub temu, da je šlo za vajo, občutki niso bili prijetni. "Ko gasilci odrežejo streho vozila, se kar naenkrat zjasni. Neverjetno se mi je zdelo, kako izurjeni in usklajeni morajo biti gasilci in reševalci med reševanjem poškodovancev v prometnih nesrečah. Ko so noge ukleščene pod volan in odstranjujejo celotno armaturno ploščo ali motor vozila, da rešijo poškodovanca, vse delajo z milimetrsko natančnostjo. Medtem pa o življenju ali in smrti odločajo minute, celo sekunde," pravi športnik.
Ljudi je treba šokirati v živo
Čeprav avtomobilska industrija nenehno izboljšuje varnost vozil, za gasilce to v primeru hudih prometnih nesreč pomeni daljši čas reševanja in zahtevnejše rezanje pločevine, da pridejo do ponesrečenca. "Nekoč je veljalo: hiter dostop, močno poškodovani udeleženci, danes velja daljši in težji dostop, vendar imajo udeleženci v povprečju manj resnih poškodb,“ pravi Boštjan Žagar, komandir 2. izmene Gasilske brigade Ljubljana, ki meni, da je dobrodošlo, da ljudje na preventivnih dogodkih, kot je bil dogodek Heavy Rescue Slovenia powered by Zavarovalnica Triglav, v živo vidijo, kaj se zgodi v prometnih nesrečah, ki so še vedno vse prepogosto pogosto posledica nespametne vožnje. Vajo reševanja si je v dveh dneh ogledalo 6.000 ljudi.
Boštjan Plahutnik, reševalec z reševalne postaja UKC Ljubljana pa o poškodbah v prometnih nesrečah pravi: "Poškodbe so odvisne od tega, kje oseba sedi v avtu, v kakšnem položaju je sedež, ali je pripet z varnostnim pasom. Pri vozniku gre največkrat za poškodbe rok, prsnega koša, trebuha in nog, včasih tudi glave.“
Slovenski gasilci so odlično usposobljeni
Na srečo so slovenski gasilci in reševalci med najbolj usposobljenimi in opremljenimi za delo v prometnih nesrečah, pojasnjuje nekdanji gasilec Milan Kroflič, predstavnik podjetja Weber Rescue, kjer že od leta 1974 izdelujejo potrebna orodja za reševanje v prometnih nesrečah. Pojasnil je, da je usposobljenost slovenskih gasilcev na lestvici od ena do 10 med 8,5 in 9, kar jih uvršča med najbolj usposobljene gasilce, bolj kot v Avstriji ali Nemčiji.
"V Sloveniji imamo v sistemu gasilske enote širšega pomena. Trenutno imamo 47 enot. To pomeni, da te enote podpira Uprava za zaščito in reševanje RS. Z dodatnimi finančnimi sredstvi, da se lahko opremljajo in usposabljajo za posredovanje na državnih cestah in nesrečah v prometu in ob nesrečah z nevarnimi snovmi. So pa opremljene in usposobljene tudi ostale gasilske in druge distancirane enote po Sloveniji," je za zurnal24.si dejal Kroflič in pojasnil tudi, da so slovenski gasilci za reševanje v prometnih nesrečah opremljeni enakovredno nemškim ali avstrijskim kolegom, čeprav priznava, da je veliko odvisno tudi od posameznih občin, koliko denarja namenjajo gasilskim enotam.
Orodja za reševanje se prilagajajo modernim avtomobilom
Velik poudarek na reševalni akciji je bil tudi na tem, da delo gasilcev in reševalcev zaradi novih avtomobilov, ki so zelo kompleksni, postaja vse bolj zahtevno, temu pa se prilagaja tudi orodje za reševanje. Kroflič kot predstavnik podjetja, ki že več kot štiri desetletja razvija in izdeluje orodja za reševalce pravi, da se tako kot se razvijajo avtomobili, prilagajajo proizvajalci orodij: "Sodelujemo z avtomobilsko industrijo. Na letnem nivoju testiramo prototipe vozil, ki bodo prihajali čez tri ali štiri leta na ceste. Tako že pripravljamo orodje za prihodnost."
Drugič je zadihal
Na dogodku v digitalnem laboratoriju je spregovoril tudi Miha Tekavčič, poklicni gasilec iz Gasilske brigade Ljubljana, ki je razkril, kako je sam postal gasilec. Na to pot ga je speljala življenjska izkušnja: "Ko sem drugič zadihal, sem se odločil, da postanem poklicni gasilec," zgodbo začenja gasilec in razkriva, da so se kolegi dobro leto po prometni nesreči, v katero je bil udeležen, na hodniku pogovarjali, kako so reševali moškega. "Fantom sem odvrnil, ta moški v nesreči sem bil jaz," pravi Tekavčič in dodaja, da je biti gasilec način življenja.
Cene Prevc pa zaključuje, da, če bi vozniki in vsi udeleženci v prometu tudi sami upoštevali cestno-prometne predpise, bi bilo tovrstnih reševanj veliko manj.
