Če padete v luknjo, vam odvetnik ne pomaga

"S poškodbami podvozja, povzročenih zaradi slabih cest, se srečujemo dnevno. Med njimi pa je tudi velik delež povzročenih v enem samem dogodku. Značilnost le-teh je, da to niso razne zračnosti zglobov in končnikov, temveč praviloma deformacije nosilnih rok podvozja, vzvodov končnikov volana, amortizerjev, platišč in pnevmatik," pravi mehanik Primož Rožnik. Povedano drugače - "padec" v cestno luknjo lahko pomeni velikanske stroške za popravilo. 

Stanje slovenskega cestnega omrežja je tudi po uradnih podatkih zaskrbljujoče, saj je brez napak le kakšna četrtina omrežja. Glede na trenutno stanje proračunskega financiranja obnove cest ni za pričakovati, da se bodo razmere kmalu pričele izboljševati, zato lahko vozniki pričakujejo še dodatne omejitve prevoznosti zaradi poveznjenih brežin in dotrajanih premostitvenih objektov. Prav tako se bo bolj ali manj marsikje le nadaljevala praksa, ko vzdrževalci nastalo luknjo zapolnijo kar s pomočjo lopate in kepe asfalta, saj za preplastitev preprosto ni sredstev. 

Zahtevki se vrstijo, a v tožbe le redko

Nekateri vozniki sicer poskusijo srečo in želijo škodo zaradi nastalih poškodb na vozilu izterjati od vzdrževalca. Statistika Direkcije RS za ceste kaže, da je število takšnih zahtevkov v zadnjih letih naraščalo in leta 2013 doseglo število 94, vendar pa podatki niso popolni, saj se nekateri vozniki z zahtevki obračajo neposredno na koncesionarja, ki je s strani DRSC poverjen za vzdrževanje cestnega omrežja na nekem območju.

Saša Despot

Koncesionar ni vseprisoten, a naloge vendarle ima

Odvetnik Blaž Guna pojasnjuje, zakaj je pot dokazovanja odgovornosti tako trnjava. Po njegovih besedah podlago za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi slabih cest predstavlja obligacijski zakonik, "vendar pa je sodna praksa že zavzela enotno stališče, da cesta sama po sebi ni nevarna stvar, kar pomeni, da je v vsakem posameznem primeru potrebno dokazovati krivdo upravljavca ceste."

Od upravljavca se sicer zahteva "skrajna skrbnost" pri frekventnosti pregleda cest in načina vzdrževanja. A po drugi strani to ne pomeni, da mora vzdrževalec v vsakem trenutku in na vsakem delu ceste zagotoviti ustrezno stanje cestišča, še posebej v primeru nenadnih pojavov (poledica), temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera "moral in mogle storiti posebej skrben strokovnjak." Podlaga za uveljavljanje odškodnine ima torej trdno podlago le, "če je očitno, da upravljavec pri vzdrževanju ceste oz. cestnega odseka ni pokazal zahtevane skrbnosti, npr. če je bil večkrat opozorjen, če ni spoštoval predpisov, če na določenih odsekih redno prihaja do poledice, zametov snega ipd."

Po drugi strani pa glede razmer v zimskem času zgolj rutinski pregledi niso zadostni in s tem ni zadoščenu standardu skrbnega vzdrževalca, saj mora biti skrb pozimi še toliko večja, opozarja odvetnik koncesionarje. 

Na DRSC posebej poudarjajo na spoštovanje prometne signalizacije, katere neupoštevanje bodo vozniki v primeru poškodb vozila težko utemeljevali. "Na odsekih državnih cest, kjer so podani strokovni razlogi za omejitev zaradi njihovega slabega stanja, ... koncesionar postavi signalizacijo, s katero voznike informira o stanju ceste oziroma vozišča, s čimer je vozniku naloženo, da vožnjo prilagodi razmeram."

Na koncu raje iz kasko police

Kako trnjava pot čaka voznike pri iskanju krivca za nastale poškodbe na vozilu, pričajo tudi izkušnje mehanika Rožnika: "Do sedaj smo imeli dva taka primera. Cesta je bila sicer v gradnji, a zelo slabo označena in neurejena na voznem pasu. Prva stranka se je v izogib nevšečnostim raje obrnila na svojo kasko zavarovalno polico. Druga pa je zaradi samo osnovnega zavarovanja vozila podala zahtevek na investitorja in izvajalca gradbenih del. Po mučnih treh mesecih pregovarjanj je dobila povrnjeno polovico stroškov popravila s strani izvajalca del."