Odkar je država na začetku lanskega poletja vpeljala kodo 125, ki imetnikom kategorije B omogoča bližnjico za vožnjo motornih koles s prostornino do 125 kubičnih centimetrov, so možnost izkoristili že številni vozniki.
Po podatkih agencije za varnost prometa je kodo 125 do konca januarja letos vpisalo že okoli 4.300 voznikov. Vsi ti so opravili vsaj predpisanih šest ur vožnje z inštruktorjem šole vožnje in dokazali, da so sposobni samostojnega obvladovanja motornega kolesa v prometu.
Ker koda 125 velja samo za ozemlje Slovenije in prek meje s takšnim motorjem ne smete zapeljati, je država omogočila še drugo bližnjico za tiste imetnike B izpita, ki bi radi prišli do dejanskega izpita A1. V tem primeru mora kandidat opraviti teoretični del izpita, najmanj sedem ur praktičnega usposabljanja in nato še izpitno vožnjo pred komisijo. To je v teoriji še vedno precej hitreje (in ceneje), kot pa da bi opravljali izpit po starem sistemu.
Vendar zanimanja za to drugo bližnjico praktično ni. Na ta način je po uvedbi sprememb do izpita A1 prišlo le 32 voznikov, kažejo podatki AVP.
"Lahko te tudi ni več"
Vendar pa koda 125 skriva pasti, ki se jih vozniki ne zavedajo. "To je eden od tistih izpitov, pri katerih se izkaže, da mnogi bistveno precenjujejo svoje sposobnosti in zmogljivosti," pravi dolgoletni inštruktor Manuel Pungertnik. "Po dveh urah na poligonu, ko preverjamo sposobnosti manevriranja in zaviranja, marsikdo spozna, da tudi če na motorju piše samo 125 ccm, tega 'hudiča' ni tako enostavno voziti. Takšni skuterji in motorji so dovolj hitri, da si povzročiš ne samo hude poškodbe, temveč da te tudi ni več. In takrat nekateri mogoče malo 'zabremzajo' v svojih ambicijah," pove vodja AMZS šole vožnje.
Za kodo se 125 praviloma odločajo ljudje, ki niso več najmlajši in tudi ne nujno v primerni motoristični formi. "Bistvena je motorika. Dejstvo je, da kdor je od majhnega vozil skuterje in mopede, se to definitivno pozna. Pridejo pa tudi taki, ki imajo izpit B kategorije, slišijo reklamo za kodo 125 in si rečejo, da bi pa to tudi sami vozili."
"S to novostjo smo inštruktorji od države dobili neverjetno veliko pooblastilo in odgovornost.
Manuel Pungertnik,
inštruktor
Na tem mestu Pungertnik opozarja na ključni izziv, pred katerega so postavljeni inštruktorji. Ker na koncu ni pravega izpita, temveč je za vpis kode v vozniško dovoljenje dovolj karton vožnje, je odgovornost bolj kot na posamezniku zdaj na inštruktorjih. "S to novostjo smo inštruktorji od države dobili neverjetno veliko pooblastilo in odgovornost. Zato je ključno, da vse avtošole, vključno z mojo, izobraževanje za kodo 125 izvajamo resnično predano in odgovorno."
Vloga inštruktorja je velikanska: "Če znaš kandidatu dobro predstaviti izzive in če mu znaš v teh nekaj urah dokazati, da je nevaren samemu sebi, potem sem prepričan, da nihče ne bo šel kar tvegat in zapeljat na cesto. Raje bo odvozil kakšno učno uro več. "
Kako sploh poteka izobraževanje za kodo 125
"Prvi dve uri potekata na poligonu. Tam se napredek lahko hitro opazi. Kandidat se nauči osnovne tehnike vožnje. Tudi to, da pri obvladovanju motorja obstaja še kaj drugega, ne le nagibanje. Začne razmišljati o pomenu varnega zaviranja. Ključno je razumevanje delovanja ABS sistema, ki ga ima ta kategorija motorjev kvečjemu na prvem kolesu, pa še to ni obvezno in imajo lahko samo porazdeljeno silo zaviranja," našteva inštruktor.
"Zelo pomembne so tudi relacijske vožnje. Osebno sem mnenja, da neke klasične situacije, kot je pravilo srečanja v križiščih, ne predstavlja težav, saj je zgodba enaka kot pri vožnji avta. Ko pa govorimo o relacijah in serpentinah, pa je to nekaj povsem drugega kot v avtu," razloži Pungertnik.
Motorist na cesti v Sloveniji.
"Predpisanih šest ur vožnje je zgolj zakonski minimum. Tudi pri izpitu za B kategorijo je minimalno predpisanih 20 ur, pa marsikdo še po 40 urah ni za na cesto. A moramo razumeti zakon, ki mora predpisovati neki minimalni standard, po drugi strani pa razumeti našo odgovornost, da kot učitelji vožnje kdaj komu reči: 'Nisi še za promet, ne bodi samovšečen, ne bo šlo.'"
Manuel Pungertnik, inštruktor
Tudi ko je šest ur odvoženih in izpolnjen pogoj za vožnjo motornega kolesa kategorije A1, Pungertnik polaga na srce, naj opravijo tudi neobvezni tečaj varne vožnje za motoriste. Šele tam lahko namreč v varnem okolju preizkusijo, kje so njihove dejanske meje obvladovanja in kako težko je lahko voziti takšno motorno kolo.
Pungertnik tudi vztraja, da mora biti zaščitna oprema pri vožnji takšnega motornega kolesa takšna, kot bi šlo za močnejšo in hitrejšo kategorijo. "Čeprav slovenska zakonodaja zahteva samo homologirano čelado, pri nas za vse kandidate zahtevamo kompletno opremo - jakno, hlače in tudi gležnjarje za zaščito enega najbolj izpostavljenih delov telesa. Tudi tako želimo izobraževati, da sta si padca pri 50 km/h v kavbojkah ali pa v pravih motorističnih hlačah različna kot dan in noč. Kaj šele, da bi šel A1 vozit v kratki majici in natikačih."
Kar se tiče odločitve glede pridobitve izpita, zelo podpiram. Imam B in C izpit in približno 30 let vozniških izkušenj. Kar se tiče prispevka in s tem tudi komentarja inštruktorja mi je pa malce smešen. Kot je že nekdo omenil… ...prikaži več smo včasih delali tudi izpit za kolo. Pa skozi vsa leta, kar vidim, nekateri še sedaj za na kolo niso čist sigurni. Najbolj smešno pa je, da so omejili 125ccm ali 11kw. 11kw so tudi električni motorji ali mopedi ali kakorkoli jih imenujete. Ogromna razlika!
Mam vse izpite,razen motorja,vozil kamione,avtobus,pa ne morem enga trobrzinca?Avtodome tudi tavelike,kombije ta velike pa vse lahko vozijo z B,traktorist ta največje prikolice,večje od kamijonskih,pa lahko vozijo z izpitom za traktor,kje je tle logika,je ni samo po zaslužku se gre,ne rečem… ...prikaži več pa da bi se na poligonu opravila vožnja ostalo odpade.
Ja ubogi otroci, ki so dobili novo igračko. Bo pa par mrtvih več, Ko voli, nek izvoli!