Vozili smo. Oglata podoba prinese prostorno notranjost in dovolj velik prtljažnik, ki v sebi brez doplačila vedno skriva dva dodatna sedeža. Kljub bogati serijski opremi pa smo pomanjkljivosti našli pri opremi, ki ne sme manjkati, in sicer v prtljažnem roloju, dodatno nezatemnjenih zadnjih steklih in pomanjkljivi notranji osvetlitvi. Če to odmislimo, pa gre za več kot solidnega konkurenta ostri konkurenci v razredu, ki je vsaj deset tisočakov dražja.
Vedno serijska ESC in sedem sedežev
Oblikovno orlando, če izvzamemo velike motorne maske, skoraj v ničemer ni podoben cruzu, ki je z obliko ob prihodu na trg presenetil vse. Škoda za to, saj bi bilo mogoče celo bolje uporabiti recept, ki je že obrodil sadove, ampak pri chevroletu so rekli, da bi bil tako preveč podoben ostalim.
Zato so šli raje v drugo smer in mu nadeli bolj mišičasto podobo, ki spominja na suve, ki so trenutno še vedno trajajoča modna muha. Pretkano, bi lahko rekli.
Oglati robovi in izbuljeni blatniki tako delujejo nastopaško, enako velja za vzvratna ogledala, nameščena na karoserijo, ki pa ne vsebujejo smerokazov. Pri tej različici je tudi kar nekaj kroma, ki je skoncentriran okoli motorne maske in stranskih stekel.
Škatlasta podoba pa svoje doda tudi k prostornosti kabine. Vstop vanjo je pričakovano visok, prednja sedeža pa sta presenetljivo udobna, čeprav se na dolgi poti izkažeta za manj udobna, kot se sprva zdi. Usnje je drugorazredno, pozicija za volanom prav tako. Drugačni, beri bolj osnovni, so merilniki pred voznikom, moti tudi naklon sredinske konzole, ki je preveč "tovornjaški“. Ergonomija in izdelava sta na zadovoljivi ravni, moti le cenenost nekaterih stikal.
Elegantno pa izgleda klavirska črnina, ki obkroža večji del sredinske konzole. Prostora tako v prvi kot drugi vrsti je dovolj, tudi za glave, manj udobno bosta potnika sedela v tretji vrsti. Je pa podiranje sedežev sila enostavno, zahteva le poteg ročice in majhno količino sile, le pri postavljanju sedežev v tretji vrsti naklon tistih v drugi ne sme biti povsem nazaj. Ko imate pred seboj le dva sedeža, nastane velika pravokotna odprtina z malo nepravilnostmi in povsem ravna površina. Nalaganje je lahko, prtljažna vrata dovolj lahka, a njihovo zapiranje deluje preveč ceneno, saj registrska tablica vsakič neugledno zaječi.
Potratna dizel in avtomatika
Dvolitrski dizel v nosu poznamo že od prej, s prenovo pa je dobil še nekoliko večjo konjenico (dodatnih 10 kilovatov). Na papirju to sicer deluje presenetljivo veliko, tudi navora je za konkretnih 360 Nm, v praksi pa orlando tega žal ne potrdi. Da je zaloga moči precejšnja, je sicer mogoče občutiti, vendar veliko ostrine motorju odvzame manj natančna in lena avtomatika. Kljub šeststopenjskemu menjalniku je ta namreč odgovorna za preveliko porabo, zaradi katere doseg znaša le dobrih 600 kilometrov, uporabnost vozila pa s tem pade.
Za povprečnega se izkaže tudi podvozje, ki je v notranjosti dobro slišno in deluje kot bi za sabo imelo več sto, ne pa deset tisoč kilometrov. Lega na cesti je boljša, saj je težišče dokaj nizko, posledično pa se karoserija v hitreje voženih ovinkih tako zelo tudi ne nagiba. Dober občutek daje tudi na otip prijeten volanski obroč, ki od sebe da tudi nekaj povratnih informacij, prestavljanje v ročnem načinu pa sliko menjalnika nekoliko izboljša, čeprav pomankljivosti ne odpravi.
Z nekaj manj opreme še občutno cenejši
Ena največjih orlandovih prednosti pa je oprema. Te je že pri osnovnem paketu več kot pri konkurenci, z naslednjimi paketi pa se razlika (predvsem v ceni) še stopnjuje. Najbolje založeni paket opreme LTZ tako pomeni vse od avtomatske klime, vedno serijskega ESC, tempomata, samozatemnitvenega sredinskega ogledala, senzorja za dež, poklopnih stranskih ogledal, funkcije "follow me home“, usnjenega oblazinjenja in ogrevanih prednjih sedežev, parkirnih pomagal in avdio napravo CD-MP3 z AUX-USB priključki.
S skopega seznama doplačil sta tako prišla le še kovinska barva in 18-palčna platišča. Za vse to, kakor tudi zmogljivi dizel in avtomatiko, boste odšteli manj kot 25 tisočakov. Če se odrečete usnju, ogrevanim sedežem in potratni avtomatiki, pa boste plačali še veliko ugodnejših 21 tisoč evrov. Če pogledamo h konkurenci, je to skoraj za tretjino bolj ugodno, res pa je, da znamka Chevrolet še ne dosega ugleda kot priznane evropske znamke. In tudi to nekaj stane. Če se na znamko požvižgate in si želite enoprostorca, oziroma suva z 2x4 pogonom, potem orlanda preprosto ne morete spregledati.
Chevrolet orlando 2,0 VCDi LTZ plus aut.
Motor: 1.998 cm3
Vrsta: štirivaljni vrstni dizelski
Moč: 120 kW (163 KM) pri 3.800 vrtljajih na minuto
Navor: 360 Nm pri 2.000 vrtljajih na minuto
Poraba: 9,4 litra/100 km, 186 gramov CO2
Zmogljivosti: 195 km/h, 11,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.652x1.836x 1.633, medosna razdalja 2.760, prtljažnik (v litrih): 454/1.487
Cena: 24.209/24.959 €
