Motor po novem razvija moč 186 'konjev' pri 6.000 vrtljajih na minuto, kar je šest 'konjev' več kot doslej, navor pa so mu za 16 njutonmetrov povečali na 240 njutonmetrov, ki so na voljo pri 4.000 vrtljajih na minuto. Izboljšanje navora naj bi sicer bilo očitno že od 2.000 vrtljajev na minuto naprej.
Izboljšala se je tudi gospodarnost motorja in posledično tudi izpust ogljikovega dioksida, ki se je odvisno od avtomobila, menjalnika ali opreme zmanjšal za 5 do 11 gramov na kilometer. Mazda CX-30 s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom tako po novem v zrak izpušča 11 gramov manj ogljikovega dioksida na kilometer, osnovna mazda CX-30 s prednjim pogonom in ročnim menjalnikom pa je »čistejša« za 6 gramov ogljikovega dioksida na kilometer.
Vrsta modifikacij
Pri Mazdi so izboljšave motorja, ki pri delovanju kombinira dobrobiti vžiga z vžigno svečko in spontanega vžiga, dosegli predvsem s spremembo kompresijskega razmerja s 16,3:1 na 15:1, optimizirali pa so tudi zgorevalne komore in bate.
S prilagoditvijo časov odpiranja sesalnih ventilov, kar so dosegli z modifikacijo odmične gredi, so dosegli tudi zmanjšanje črpalnih izgub in izboljšali toplotni izkoristek motorja. Vse te izboljšave omogočajo tudi precej širše območje učinkovitosti zgorevanja goriva, zaradi česar motor ne dosega le višjega navora, ampak se ponaša tudi z bolj gospodarnim delovanjem.
Popravili so tudi algoritme blagega hibrida mazda M hybrid. Z jermenom gnani integrirani starter-generator (ISG) se zato hitreje odziva in delovanje motorja zgladi s povečanjem ali zmanjšanjem nadzora nad razvojem navora motorja na notranje zgorevanje. Ko se denimo odpre ali zapre enota, ki v komore spusti dovolj zraka za izvedbo počasnega zgorevanja gorivne zmesi, pri razvoju navora pride do nihanj, ki jih lahko voznik občuti. Izboljšani algoritmi blagega hibrida tedaj s pomočjo sistema ISG dovolj hitro izravnajo ta nihanja, da zgladi krivuljo navora. Motor zaradi tega pospešuje precej bolj gladko in zvezno.
