Uporaba volanskega serva je predvsem posledica dejstva, da so avtomobili sčasoma postajali vse težji, pogon se je vse bolj selil na prednji kolesi, posledično pa so se povečale tudi gume, predvsem širine njihovih kolotekov, kar je posledično zelo otežilo sukanje volana predvsem na mestu in pri manjših hitrostih. Proizvajalci so zato sicer mehanske volane vse bolj začeli opremljati s servo ojačevalniki, čeprav neposredne povezave med volanskim obročem in kolesi zaradi varnosti niso nikoli opustili, oziroma so jo opustili zelo redko.
Prvi komercialni servo leta 1951
Najstarejši hidravlični servo ojačevalnik volana je bil patentiran že leta 1902, še pol stoletja pa je minilo, dokler ni Chrysler leta 1951 na trgu ponudil prvega komercialnega servo ojačevalnika. Ti so se proti koncu dvajsetega stoletja najprej uveljavili v večjih in težjih avtomobilih, potem pa so se vse bolj selili tudi v majhnih.
Večina servo ojačevalnikov je tradicionalno delovala s pomočjo hidravličnega ali elektro-hidravličnega sistema, danes pa so se tudi zaradi uvajanja asistenčnih sistemov, ki jih omogočajo, že skoraj popolnoma uveljavili električni servo ojačevalniki.
Večina sodobnih servo ojačevalnikov deluje progresivno. Vozniku sukanje volana močno olajšujejo med parkiranjem in drugimi manevri pri majhnih hitrostih, z naraščanjem hitrosti pa njihovo posredovanje pojenja.
Hidravlični servo
Hidravlični servo volan sestavljajo mehanično gonilo, danes največkrat volan z zobato letvijo, krmilni ventil in delovni bat. Ključnega pomena je tudi oljna črpalka, ki jo preko jermena poganja motor, skrbi pa za potreben tlak olja v hidravličnem sistemu ter ga poganja tudi po sistemu.
V srednji legi volana olje brez posebne vloge zgolj teče skozi ojačevalnik, ko pa se volan zasuka, se odpre ustrezni ventil, bat pa vozniku pomaga obračati volan v želeno smer. Posebna vrsta hidravličnega serva je elektro-hidravlični servo, ki volan okrepi na enak način kot hidravlični, vendar pa je pri njem za pogon hidravlične črpalke poskrbljeno z elektromotorjem.
Električni servo
Električni servo po drugi strani vozniku pomaga s pomočjo elektromotorja. Ko tipala zaznajo sukanje volanskega droga, avtomobilski računalnik zažene elektromotor, ki je spojen neposredno z volanskim obročem ali gredjo, kar mu omogoča veliko raznolikost krepitve volana. Električni servo lahko nekoliko pripomore tudi k varčevanju z gorivom, saj nima hidravlične črpalke, ki bi morala stalno delovati, zato se vključi le tedaj, ko je njegovo posredovanje zares potrebno. Poleg tega ima tudi manj sestavnih delov, zato je lažje in cenejše tudi njegovo vzdrževanje.
Električni servo ima tudi dodatno prednost, saj lahko v delovanje volana poseže tudi neposredno brez voznikovega ukaza in s tem omogoča upravljanje asistenčnih sistemov, v prihodnosti pa bo ključen tudi pri upravljanju avtonomnih vozil.
