Dirke formule 1 si vsi radi vsaj občasno ogledamo, a nam je ob tem pomembno zgolj dogajanje na stezi, redko pa pomislimo na tehniko, ki bolidom formule 1 pomaga k učinkovitemu delovanju, voznikom pa k uspehom.
Eden od najbolj zanimivih in tudi najbolj zahtevnih delov dirkalnika formule 1 je volanski obroč ki že dolgo ni namenjen le sukanju prednjih koles, ampak je v pomanjkanju prostora v kabini že zdavnaj prevzel tudi vlogo armaturne plošče s prikazovalniki in stikali za upravljanje sistemov avtomobila. Lahko bi ga torej imenovali kar komandni prostor voznika, pri čemer se popolnoma razlikuje od nekdanjih volanskih obročev v dirkalnikih.
V začetku so bili namreč ti bolj ali manj enaki kot v osebnih avtomobilih, se pravi veliki in leseni, zaradi česar so vozniki tudi potrebovali usnjene rokavice, saj bi sicer gladek obroč težko sukali. Volan je bil sprva tudi zelo težak, saj ni bilo servo ojačevalnikov. Sčasoma so dirkalniki postajali nižji, kokpiti pa bolj tesni, hkrati pa so voznikom vse bolj pomagali tudi servo volani, zato so volanski obroči v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postajali vse manjši. Ko so vlogo ročnih menjalnikov prevzeli sekvenčni, ki so jih vozniki opravljali z obvolanskimi ročicami, so se tudi drugi sistemi za upravljanje avtomobila začeli počasi seliti na volanski obroč, ki je bil poleg tega vse manj in manj podoben obroču.
Pomembni podatki na dosegu roke
Vozniki imajo danes po zaslugi takšnega večfunkcijskega volanskega obroča, pri katerem je takšno ostalo le ime, saj je praviloma precej drugačne oblike, ki ne spominja več na obroč, vedno na dosegu roke vse pomembne podatke in upravljalnike. In kljub temu, da večfunkcijski volanski obroč vsako moštvo razvije in uredi po svoje, v bistvu gre za zelo podobne izdelke. A tudi posamezne ekipe in vozniki ne uporabljajo vedno istega volana, ampak jih razvijejo več in jih prilagodijo različnim vrstam dirkalnih stez in vremenskim pogojem. Tudi pred samo dirko ekipe običajno pripravijo tri volanske obroče, primarnega za dirko, rezervnega, če je s primarnim kaj narobe, in eksperimentalnega, s katerim lahko med treningi preskušajo nove funkcije.
Povprečni volan v dirkalniku formule ena sestavljajo precej velik zaslon na tekoče kristale, preko katerega voznik spremlja delovanje avtomobila, okrog njega pa je razvrščenih kar 30 različnih stikal, preko katerih voznik upravlja avtomobil in njegove funkcije, razvrščene pa morajo biti tako, da vozniku med vožnjo ni treba v nobenem primeru spustiti volana, ki je zasnovan tako, da ne opravi več kot tričetrt obrata. Še zanimivost: pri Mercedesu-Benzu pravijo, da je za izdelavo enega volanskega obroča za bolid formule 1 potrebnih osemdeset delovnih ur.
Pomembna povezava z avtomobilom
Glede na to, koliko podatkov se pretaka med volanskim obročem in avtomobilom, je pomembna tudi povezava med volanskim obročem, ki ga voznik med vstopanjem in izstopanjem sname iz bolida, in volanskim drogom. Tako imenovan "natični konektor" mora biti zasnovan tako, da učinkovito prenaša sile krmiljenja avtomobila, pri čemer mu pomaga učinkovit servo ojačevalnik, hkrati pa brezhibno posreduje tudi električne signale med stikali in prikazovalniki na volanske obroču in osrednjo krmilno enoto avtomobila. Ta povezava je toliko bolj ključnega pomena tudi zato, ker mora voznik v skladu s predpisi FIA avtomobil zapustiti v največ sedmih sekundah, ob tem pa lahko sname le volanski obroč.
Pri Mercedes-Benzu so pojasnili, kako so jih poimenovali in čemu so namenjeni posamezni deli volanskega obroča v bolidu formule 1. Glejte številke na fotografiji.
1. DRS
Upravlja sistem za zmanjševanje zračnega upora, ki odpre vrzel v zadnjem krilcu, s tem pa pripomore k zmanjšanju zračnega upora in povečanju največje hitrosti bolida.
2. SKIP 1/10 PRESET
Voznik z njim upravlja kritična nadzorna tipala in krmilno enoto avtomobila. Skozi 100 nadzornih tipal se lahko sprehodi posamično ali v sklopih po deset.
3. GEARBOX NEUTRAL
Da voznik na stezi ne bi menjalnika pomotoma prestavil v nevtralni način delovanja, lahko tega izbere le s posebnim gumbom na vrhu volanskega obroča, ne pa s prestavnima ročicama.
4. PIT LANE SPEED
Z omejevalnikom se hitrost avtomobila zadržuje v omejitvah, ki veljajo za bokse. Tudi, če voznik do konca doda plin, avtomobil ne bo prekoračil omejitve hitrosti.
5. PIT CONFIRM
V boks pošlje avtomatski alarm, po katerem se ekipa pripravi na akcijo tudi v primeru, če niso sprejeli radijskega sporočila, da voznik prihaja v boks.
6. DIFFERENTIAL
Regulator za nastavljanje diferenciala v različnih fazah vožnje skozi ovinek: vstopni, srednji in izstopni. Spreminja razmerje v prenosu motornega navora med zadnjima kolesoma.
7. ENGINE BRAKING
Služi nastavitvi zaviranja z motorjem, ko voznik popusti pedal za plin, a ne uporabi zavor.
8. BRAKE BALANCE
Spreminja moč zaviranja med prednjimi in zadnjimi kolesi. Rotacijski regulator služi spremembi osnovnega delovanja, gumbi pa finim nastavitvam.
9. MARK
Služi nastavitvi dostopa do podatkov, ki so za voznika najbolj pomembni.
10. ACCEPT
Služi izbiranju prednastavljenih načinov, ki jih voznik izbere s funkcijo SKIP 1/10.
11. RACE START
Avtomobil pred startom dirke nastavi tako, da kar najbolj izkoristi moč motorja.
12. RADIO
Vključi radio komunikacijo med voznikom in inženirji v boksu.
13. STRAT MODE ROTARY
Voznik z njim med dirko prehaja med različnimi načini delovanja motorja.
14. MENU ROTARY
Stikalo, ki vozniku omogoči spremembo različnih parametrov, od glasnosti radia do svetlosti zaslona.
15. HPP ROTARY
Upravlja množico nastavitev motorja. Številne med njimi voznik spremeni po nasvetu inženirjev v boksu.
16. LEDs
Indikator prestavljanja iz led diod nad osrednjim zaslonom vozniku nakaže, kdaj naj prestavi, led diode ob straneh zaslona pa z različnimi barvami svetlobe vozniku sporočajo barve opozorilnih zastav, ki jih uporabijo funkcionarji dirke.
17. SHIFT PADDLES
Prestavni ročici: leva služi prestavljanju navzdol, desna pa prestavljanju navzgor.
