Citroen berlingo je na avtomobilskem prizorišču že od leta 1997, torej več kot poltretje desetletje, in v tem času so se izmenjale že tri generacije.
Citroën berlingo (skupaj z »bratrancem« peugeotom partnerjem) je tedaj ubral novo pot, saj je bil prvi lahki gospodarski avtomobil, ki so ga serijsko pripravili tudi za uporabo v vlogi osebnega avtomobila. Pred njim so podobni avtomobili sicer obstajali vendar je v glavnem šlo za lahka gospodarska vozila.
Za primat te vrste vozila bi se sicer lahko potegoval tudi renault kangoo, ki je tudi prišel na ceste v istem času, vendar je bil predstavljen šele dobro leto za berlingom. Kakorkoli, berlingo se je med ljudmi hitro priljubil, saj je s praktično zasnovo , ki je ponujala tudi veliko prostora in navsezadnje tudi udobja, ustregel novi vrsti aktivnih lastnikov, ki so si želeli prav tega, kombinacije vozila, ki bo enako uspešno kos množici vsakdanjih opravkov in potrebam aktivnega preživljanja prostega časa.
Redki primerek
Da bi lahko najnovejšega berlinga primerjali z najbolj zgodnjim, smo tega tudi poiskali. Našli smo ga pri Dobovi in sicer v lasti člana Citroën kluba Slovenije Bogomirja Bogoviča. In to ne kar navadnega, ampak posebno različico, ki je imela platneno zložljivo streho in je torej bila med vsemi berlingi najbliže legendarnemu predhodniku, citroënu 2CV spačku.
Takšni berlingi so bili sicer že v začetku redki, še manj pa se jih je ohranilo do danes. Bogovič pravi, da je njegov edini berlingo s platneno streho, ki ga imajo zabeleženega v registrih Citroën kluba Slovenije, in najverjetneje tudi edini registriran v Sloveniji. Če torej v Sloveniji še kdo ima berlinga s platneno streho, naj se kar oglasi, saj bi bilo lepo, če bi se ohranilo več takšnih posebnežev, ne le med berlingi, ampak med to vrsto avtomobilov nasploh.
Da bi potniške različice berlinga ločili od lahkih gospodarskih, so pri Citroënu za osebne berlinge že v začetku skovali pridevnik multispace, ki se je ohranil do danes. Berlingi multispace so se sicer od »delavskih« ločili po bolj živahnih barvah zunanjosti in notranjosti. Kombinacije so bile lahko tudi zelo pestre, kar dokazuje tudi Bogovičev citroën berlingo.
Njegovo zunanjost namreč krasi zlatorumena barva, po zaslugi katere ga je gotovo mogoče prepoznati že od daleč, nič manj živahna pa ni niti notranjost v kombinaciji rumenih in zelenih tonov. Oblikovalska drznost pri izbiri barv je tudi nekaj, kar prvega berlinga loči od trenutnega.
Črno-belo
Črno-belo-siva barvna kombinacija testnega berlinga namreč ne deluje nič kaj živahno, prej zadržano. A v pojasnilo lahko povem, da testni berlingo ni bil multispace, saj so osebni berlingi z pridevnikom multispace od začetka letošnjega leta le še električni. Testni berlingo je namreč bil lahko gospodarsko vozilo s predelno mrežo pred tovornim prostorom in drugimi tovornimi posebnostmi, ki ga Citroën po novem prodaja tudi zasebnim kupcem. To je namreč edini način, da v Evropi pridete do novega dizelskega berlinga. In pri takšnem avtomobilu dodatki za popestritev, kakršni so denimo usnjeni trakovi n armaturni plošči in živahnejše barve, niso tako zelo pomembni.
A tudi pred tem, čeprav mu pestrosti nismo mogli očitati, berlingo ni več premogel tiste barvne drznosti, ki jo je imel berlingo prve generacije. Pravzaprav je to v veliki meri izgubil že v drugi generaciji in postal malce bolj resnoben avtomobil. Napredoval pa je tudi tehnično, saj je v primerjavi s sedanjim berlingom, ki počiva na sodobni platformi z natančnim volanom in podvozjem in ki razpolaga z vsemi vrstami asistenčne in infozabavne tehnike, berlingo prve generacije zelo preprost avtomobil.
Bogovič je že preskusil tudi novega berlinga in priznava, da je njegova vožnja veliko boljša in udobna. A njegov zdaj že skoraj starodobni berlingo mu je bolj všeč. Pravi, da je njegov 75-'konjski' 1,4-litrski atmosferski bencinski motor v primerjavi s sodobnimi veliko bolj obotavljiv, volan je tudi manj natančen, podvozje mehko, vožnja pa je malce zibajoča, vendar pa je vožnja tudi zelo prijetna in zabavna.
Tehnika spodnjega srednjega razreda
Ob tem dodajmo, da je bil berlingo v prvi generaciji že opremljen z zelo solidno vozno tehniko, saj si jo je delil s citroënom ZX in peugeotom 306, torej s tedanjima predstavnikoma spodnjega srednjega avtomobilskega razreda. Motorji pa so bili tudi plod svojega časa.
Berlingo je bil kot preprost avtomobil namreč najprej na voljo z dvema bencinskima štirivaljnikoma, 75-'konjskim' 1,4-litrskim in 1,8-litrskim z močjo 90 'konjev', dizelski pa je bil v začetku le 1,9 litrski atmosferskio štirivaljnik z anemičnimi 71 'konji'. Šele po dobrih dveh letih je dobil bolj živahen turbodizelski motor 2,0 HDi z močjo 90 'konjev', turbobencinski motorji pa so bili tedaj tako ali tako rezervirani bolj ali manj le za športnike.
Ko oba berlinga takole postavimo skupaj, dobimo tudi presenetljiv vtis, da berlingo prve generacije sploh ni toliko manjši od svojega sodobnega naslednika. In kaj pove primerjava številk? Berlingo prve generacije je bil dolg 4,135, širok 1,820 in visok 1,725 metra, medosna razdalja je znašala 2,695 metra. Kaj pa sedanji berlingo? V testirani različici (na voljo so namreč tri dolžine) je dolg 4,403, širok 1,848, visok pa 1,800 metra, medosna razdalja pa meri 2,785 metra. Berlingo je torej v četrt stoletja precej zrasel, a ne toliko, da bi to lahko kar tako ugotovili s prostim očesom.
Bogovič pravi, da je njegov citroën berlingo, kljub temu, da gre za preprost avtomobil, v svojem življenju prepotoval kar nekaj dežel, saj se je njegov oče redno udeleževal srečanj ljubiteljev citroënov. To dokazujetudi zares veliko nalepk s srečanj na zadnjih bočnih šipah, ki so nekatere že povsem zbledele.
Tako kot on, je bil namreč tudi njegov oče član Citroën kluba Slovenija, oziroma njegovega predhodnika, slovenske sekcije AS kluba, ki je tedaj združeval ljubitelje Citroënovih avtomobilov iz Jugoslavije. Mimogrede: AS pomeni »ami spaček«. Njegov oče se je v klub včlanil ob ustanovitvi leta 1969, sam pa je član kluba postal že leta 1973, ko je bil star osem let.
Zlati berlingo je bil sicer od leta 2003, ko ga je kupil starega tri leta, v lasti Bogovičevega očeta in zaključil dolgo vrsto Citroënovih vozil v njegovi lasti, med katerimi so bili tudi amiji, spački, dyane, GS in GA. Tudi sam je vedno vozil citroëne, trenutno pa poleg berlinga, ki mu še vedno služi kot vsakdanje prevozno sredstvo, prenavlja citroën mehari. Se spomnite, za kateri avtomobil gre? Z današnjim avtomobilskim izrazjem bi ga še najlaže opisali kot SUV-jevsko različico citroëna dyane ali pa spačka.
