V avtomobilski redakciji smo naredili preprost test: med Ljubljano (Šentvid) ter Kranjem (in nazaj) smo po avtocesti najprej vozili s stalno hitrostjo 100 km/h in nato še s 130 km/h. Ugotovitev je bila, da je razlika v porabi goriva več kot 40 odstotkov (merjeno po potovalnem računalniku vozila). Naše merjenje je pokazalo, da smo za avtocestno pot od Šentvida do Kranja pri 100 km/h potrebovali tri minute več kot pri 130 km/h, pri čemer na desnem pasu niso bili ovira za ostale udeležence v prometu.
Naše rezultate potrjuje tudi izračun, ki ga je za Žurnal24 naredil in opisal doc. dr. Urban Žvar Baškovič iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani. "Gre za zanimiv praktičen test, ki lepo pokaže, kaj se s s porabo goriva dogaja pri različnih hitrostih. Poraba goriva namreč ni odvisna le od motorja, temveč predvsem od sil, ki jih mora vozilo med vožnjo premagovati," pravi sogovornik in dodaja, da motor z notranjim zgorevanjem deluje najbolj učinkovito pri nižjih vrtljajih in večji obremenitvi. To pa v praksi pomeni, da je na avtocesti najbolj smiselno voziti v najvišji prestavi, saj tako motor porabi manj goriva za enako opravljeno delo.
Izračun je potrdil naše meritve
Pri vožnji po ravni cesti s stalno hitrostjo na porabo najbolj vplivata zračni upor in kotalni upor pnevmatik. Prav zato je pomembno, da redno preverjate tlak v pnevmatikah, ki ga predpisuje proizvajalec vozila.
"Med vožnjo smeri vožnje nasprotujeta sili zračnega upora in kotalnega upora, obenem pa na porabo goriva vplivata tudi sprememba hitrosti in vpliv potencialne energije vozila. Če se vozite po ravni cesti s konstantno hitrostjo, lahko zanemarimo vpliv potencialne energije, ki je posledica spremembe višine, in vpliv spremembe hitrosti. Tako ostaneta zgolj sili zračnega in kotalnega upora pri čemer je sila kotalnega upora konstantna in je odvisna od mase vozila in koeficienta kotalnega upora pnevmatik, sila zračnega upora pa je odvisna tudi od hitrosti, in sicer narašča s kvadratom hitrosti toka zraka mimo avtomobila. Če predpostavimo še, da veter ne piha, lahko zaključimo, da je hitrost gibanja zraka mimo avtomobila enaka hitrosti vožnje," pravi sogovornik, njegov izračun pa je pokazal, da je kotalni upor pri tipičnem osebnem avtomobilu približno 130 N in se z večjo hitrostjo ne spreminja. Povsem drugače pa je pri zračnem uporu. Ta narašča s kvadratom hitrosti, kar pomeni, da že majhno povečanje hitrosti povzroči precej večji upor. Za povprečen osebni avtomobil to pomeni, da je pri 100 km/h zračni upor približno 300 N, pri 130 km/h pa že 500 N. To pomeni kar okoli 70 odstotkov večji zračni upor.
Če upoštevamo oba upora skupaj to v praksi pomeni, da mora avto pri 100 km/h premagovati približno 430 N sile, pri 130 km/h pa že 630 N sile. To pa je približno 68 % več. "In prav ta dodatna sila pomeni, da mora motor opraviti več dela – posledično pa porabi več goriva, kar je podobno vašim rezultatom" pravi Žvar Baškovič, ki poudarja, da na porabo goriva vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so veter, nadmorska višina, stanje ceste in učinkovitost motorja, ki pri povečanju moči pri motorju z notranjim zgorevanjem običajno naraste.
Pri električnih vozilih je zgodba še bolj preprosta. Njihovi motorji imajo približno konstantno učinkovitost, zato povečanje hitrosti skoraj neposredno pomeni večjo porabo energije. Zato se po besedah sogovornika pri večjih hitrostih doseg električnih vozil običajno zmanjša še bolj izrazito kot pri klasičnih avtomobilih.
Na 100 kilometrov dolgi poti izgubite 23 odstotkov časa
Tudi izračun časa potovanja, ki smo ga naredili je, realen. "Če prevozite 100 kilometrov, boste za to pot pri 100 km/h potrebovali eno uro, pri 130 km/h pa 0,77 ure, kar pomeni, da ste prihranili približno 23 % časa," odgovarja sogovornik, ki smo ga vprašali tudi, kakšne so dolgoročne posledice večjih hitrosti na stroške vožnje in okolje (izpusti, obraba vozila)?
"Večja hitrost vožnje vodi do večje porabe energije, kar odvisno od cene energenta seveda vodi do večjih stroškov. Obenem se izkaže, da se pri večjih hitrostih zaradi večjih moči pogonskega sistema (moč pogonskega sistema = sila upora * hitrost vozila) hitreje obrabljajo pnevmatike, kar posredno vpliva na stroške obratovanja in izpuste delcev iz pnevmatik. Pri analizi onesnažil, ki nastajajo med zgorevanjem, pa je ključno nasloviti tako formacijo onesnažil med zgorevanjem kot tudi konverzijo onesnažil v sistemih za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki jih običajno sestavljajo filtri in katalitični pretvorniki. Žal z vidika formacije onesnažil v motorjih z notranjim zgorevanjem ni enoznačnega pravila, za katalitične pretvornike pa splošno velja, da bodo dosegli visoke stopnje konverzije onesnažil pri dovolj visokih temperaturah. Pri hladnem zagonu oziroma nesegretih katalitičnih pretvornikih bodo lahko izpusti onesnažil tudi za več kot red velikosti višji kot med delovanjem segretega sistema. Zato se lahko zgodi, da višje izpuste določenih onesnažil dosežemo pri nižjih močeh motorja, saj se bodo v tem primeru katalitični pretvorniki segrevali več časa," zaključuje Žvar Baškovič.
Vožnja s 100 km/h po avtocesti je varna
Poudariti je treba, da med našim testom in vožnjo s hitrostjo 100 km/h na desnem voznem nismo bili ovira ostalim voznikom. Bili smo hitrejši od tovornjakov in smo jih, ko smo jih dohiteli, hitro prehiteli, da ne bi povzročali zastojev na levem voznem pasu. Danijel Granda, AMZS inštruktor varne vožnje, pravi: "Vožnja s hitrostjo 100 km/h je omejitev, s katero po avtocesti vozijo avtobusi. Tovornjaki vozijo po avtocesti s hitrostjo 85 km/h. Težava vožnje po avtocesti je le v izbiri voznih pasov – imamo vozni in prehitevalni pas. Nekateri tega ne poznajo oziroma ne upoštevajo, zato imamo težave. V nekaterih državah je omejitev za vse enaka in večjih težav v prometu ni. Zavedati se moramo, da vožnja s 100 km/h ni počasna vožnja, je pa naloga vseh voznikov v tem, da spremljajo promet pred, ob in za svojim vozilom ter manevre prehitevanja načrtujejo tako, da najmanj motijo druge udeležence v prometu."
Granda poudarja, da pri vožnji s konstantno hitrostjo ob gostejšem prometu med prehitevanjem pospešimo in se nato vključimo nazaj na vozni pas ter nadaljujemo s svojim načinom vožnje. "Kadar je promet zelo gost, se običajno vozila na obeh pasovih peljejo s skoraj identično hitrostjo. Težavo bi rešilo le več voznih pasov," zaključuje.
Na AC se vozi vsaj 145kmh, pri 100 na uro je 1000x VEČJA verjetnost prometnih nesreč ker folk se dobesedno dolgočasi, spi in igra po telefonu
Tole je zopet kar nekaj, reklama za el. Vozila ko vec kot 100 km/h na ac pac ne gre..in so dobesedno ovira ..najbolse da jih tisimo ..saj niso rwsni
Problem zastojev so prehitri in počasni vozniki .