V naselju Hrastje na obrobju Kranja je marca začel delovati prvi urbani P2P (point-to-point) odsekovni merilnik hitrosti pri nas. Gre za napravo, ki spodbuja spoštovanje omejitve hitrosti skozi celotno naselje, saj izračunava povprečno hitrost vozil med dvema več sto metrov oddaljenima točkama. Pri tem upošteva tudi posebnosti naselja z veliko izvozi in križišči ter avtomatsko izloča vozila, ki ne prevozijo celotne trase. Mogoče ga je uporabiti tudi na drugih tipih cest, na primer avtocesti.
Opremo je kranjski občini oziroma medobčinskemu redarstvu za pol leta brezplačno posodil Telekom Slovenije, merilnik pa je plod slovenskega znanja z vsemi potrebnimi certifikati. Redarji so poleg dobili tudi potrebno programsko opremo s funkcijo zmogljive avtomatske prepoznave registrskih tablic. Ta v povezavi z ločenim namenskim programom, ki so ga redarji že doslej uporabljali za obdelavo prekrškov, omogoča visokoavtomatiziran in hiter postopek sankcioniranja kršiteljev. Merilnikova programska oprema omogoča tudi številne praktične obdelave podatkov za namene statistike.
Ker pa gre za testno uporabo, so se redarji odločili, da zaznanim kršiteljem ne bodo izdajali plačilnih nalogov, temveč bodo le spremljali, kaj se dogaja. Za razliko od velikih škatel za klasične stacionarne merilnike je novi precej manj opazen, saj oba modula delujeta le malo večja od običajne nadzorne kamere.
Izgovor o "majčkeno čez" brez podlage
V tednu, ko je po državi potekala nacionalna preventivna akcija Hitrost, smo preverili prve rezultate delovanja merilnika. Redarji ugotavljajo, da je skozi Hrastje, kjer je ob šolski poti več prehodov za pešce, na cestišču pa v obe smeri poteka kolesarska steza, hitrost še vedno velika. "Povprečna hitrost se v zadnjem mesecu ni znižala in je med 58 in 60 km/h," so priznali redarji.
Z zakonskim odbitkom in z napako, ki jo umetno prikazujejo merilniki v avtih, to pomeni, da povprečen voznik skozi naselje pelje z več kot 60 km/h na števcu. Se je pa število kršitev v zadnjem času nekoliko zmanjšalo.
Prevelika hitrost je med najpogostejšimi vzroki za nastanek nesreč s smrtnimi žrtvami in hudimi poškodbami.
Že samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti v naselju (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko znotraj naselja pri stiku z ranljivimi udeleženci usodno.
(Vir: AVP)
Najhujše kršitve se v Hrastjah dogajajo v nočnem času. Tako je merilnik zabeležil voznike, ki so skozi naselje drveli celo s hitrostmi 95, 94, 88 in 84 km/h. Kameri na merilniku sta seveda zabeležili krišitelje in registrske oznake. A jo bodo zaradi odločitve redarjev vozniki odnesli brez kazni, ki bi v primeru najhujših kršitev znašala po tisoč evrov globe in devet kazenskih točk. Po naših neuradnih informacijah so bila nekatera ista vozila večkrat zabeležena pri zelo hudih kršitvah. Redarji sicer poudarjajo, da v zadnjem času niti ponoči ne opažajo več takšnih ekscesov, saj se je gotovo že razširila vest o meritvah, pa čeprav noben voznik ni dobil kazni.
Nova naprava je posebna še zaradi dodatne funkcionalnosti - meritve varnostne razdalje med vozili. V prvem obdobju do 1. aprila je merilnik zaznal med 100 in 200 kršitev varnostne razdalje na dan (pravilo dveh sekund), po tem obdobju pa je število voženj tik za zadkom prednjega vozila upadlo pod sto na dan.
Ob prisotnosti policistov vse v redu
Ali vedo za prometno dogajanje v naselju Hrastje, smo povprašali tudi na kranjsko policijo. Njen predstavnik Bojan Kos je za Žurnal24 odgovoril, da so njegovi kolegi "seznanjeni s prometno-varnostno situacijo v Hrastjah" in jo spremljajo, pri čemer pa "policisti v času kontrol tam ne zaznavajo večjih posebnosti - morda je to zaradi njihove vidnosti."
Na kranjski policiji sicer pozdravljajo nov občinski ukrep oziroma napravo za izboljševanje prometne varnosti.
Šibkejšim udeležencem bo glede izboljševanja prometne varnosti na ravni celotne Evropske unije še posebej namenjeno naslednje akcijsko obdobje do leta 2030. Med ukrepi, ki marsikje po Evropi že postajajo realnost, je dodatno znižanje največje dovoljene hitrosti v naseljih.
Čez Delavski most s hitrostjo za nemški autobahn
Na kranjski občini poudarjajo, da so meritve hitrosti le eden od ukrepov, s katerim želijo na lokalni ravni izboljšati varnost najšibkejših udeležencev v prometu, torej pešcev, kolesarjev, uporabnikov skirojev, starejših in otrok. Poleg tega veliko pozornosti namenjajo rednemu obveščanju javnosti s pozivi k spoštovanju prometnih predpisov. Kranjski redarji prek aplikacije in po medijih celo vsakodnevno napovedujejo, kje bodo tisti dan prisotni z ročnimi merilniki in prenosnim merilnikom v avtu.
Med posebej problematične točke izpostavljajo območje Delavskega mostu na regionalni cesti Brnik - Škofja Loka, kjer se prav zaradi previsoke hitrosti in neupoštevanja varnostne razdalje zgodi po 20 nesreč na leto. "Hitrosti vozil po mostu presegajo najvišje dovoljene, predpisane za avtocesto, najvišja izmerjena je znašala 140 km/h, in pri taki hitrosti je zavorna tudi na povsem suhi cesti skoraj 150 metrov."
Odsekovni merilnik hitrosti na cesti Čirče–Hrastje.
Kranjski policisti pa kot najbolj problematične odseke, ki izstopajo po hitrosti, navajajo še cesto Mlaka - Golnik pri Tenetišah in cesto mimo trgovskih centrov med Planino in Primskovim, kjer cesto prečkajo številni sprehajalci.
Treba vse dgitalizirat in takoj kazen odbit iz računa tako kot je to ponekod v tujini varnost je na prvem mestu.
taki radar bi moral zdaj biti na hitri cesti pesniški rondo skozi maribor,namreč cesta ni vec kot avtocesta se pravi brez vinjete , a skozi divjajo 160km na uro
Pa so res neki kljukci v Kranju. Pa naj dajo še en radar na Delavski most.