Avto
56 ogledov

Mladi kolesarji varni, če jim to omogočimo

Otrok na kolesu Profimedias
Slovenija praktično edina država, ki mlade kolesarje spusti na cesto šele po opravljenem izpitu. "Vsi vemo, da se otroci že prej vozijo samostojno naokoli, pa naj v šolah preprečujejo kot hočejo."

Na naš članek, ki je izpostavil dvojno in nepovezano postavljanje pogojev glede kolesarskega izpita, so se odzvali tako na ministrstvu za promet, kot tudi na Ministrstvu za šolstvo oziroma Zavodu za šolstvo, ki je odgovoren za izvajanje usposabljanja otrok za kolesarsko izkaznico.

Na Ministrstvu za šolstvo, ki je odgovorno za normative prometnega izobraževanja otrok, neuradno priznavajo, da je Slovenija edina država, ki izvaja kolesarski izpit za otroke v šolah. Vseeno večjih sprememb nimajo v mislih, kar pomeni, da bo kolesarska izkaznica otrokom še naprej predstavljena kot dokument, brez katere s kolesom ne smejo na cesto.

V Sloveniji je kolesarska izkaznica eden od vzporednih pogojev, da se lahko mlajši od 14 let samostojno vozi po cesti s kolesom. Vzporeden zato, ker v praksi policisti staršev otrok brez kolesarskega izpita ne morejo kaznovati, če je njihov otrok že starejši od osem let, saj to starost na drugi strani zakon jemlje kot tisto, po kateri je otrok že sposoben samostojne vožnje v prometu. 

Podružničnih šol se "usmilijo"

A šolski sistem se s tem vsaj na deklarativni ravni ne strinja, saj tako na šolskem kot tudi na infrastrukturnem ministrstvu (slednje je odgovorno za zakon) glede utemeljitve, zakaj se praktični del kolesarskega izpita praviloma izvaja šele v četrtem ali petem razredu devetletke oziroma v 10. letu starosti otroka, navajajo iste splošne strokovne ugotovitve. V skladu z njimi je v 10. letu starosti otrok "praviloma že sposoben predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so hitrost, oddaljenost, reakcijski čas, zavorna pot …" Ob tem naj bi šola in starši skupaj presodili, kdaj je otrok telesno in umsko sposoben samostojne vožnje v prometu, dopuščajo pa možnost, da je otrok tega sposoben že prej.

"Če pa je potreba okolja in šole, na primer podružnične šole, ker se otroci vozijo v šolo s kolesom, da opravljajo kolesarske izpite že prej, je to lahko tudi v 3. razredu," na Zavodu za šolstvo izpostavljajo izjeme. Koliko šol kolesarski izvaja že prej in tako bližje meji osmih let, kot jo dopušča Zakon o voznikih, z zavoda niso sporočili. Napovedali pa so določene spremembe programa usposabljanja v duhu sprememb zakonodaje, dosedanji program namreč izvira še iz leta 2001 oziroma 2004, ko je bil zgolj prilagojen za prehod na devetletko.

"Prepovedi, ki le še spodbujajo avtomobilsko kulturo"

Luka Gabršček, vršilec dolžnosti predsednika društva Ljubljanska kolesarska mreža, meni, da so ureditve, po katerih mladim kolesarjem nekaj neprestano prepovedujemo, brezplodne, saj bo otrok takoj, ko se bo naučil voziti po dveh kolesih, željan vožnje, na odraslih pa je, da ga čim prej varno vpeljemo v svet prometa. "S takšnimi prepovedmi, kot jih poznamo v naši zakonodaji, pa zgolj omejujejo otrokovo mobilnost, na drugi strani pa spodbujamo avtomobilsko kulturo," pravi Gabršček.

"Vse temelji na neutemeljenem strahu, da se bo otroku nekaj zgodilo, prepovedi pa strah le še razširjajo. V tem pogledu bi morali slediti nizozemskemu zgledu, še posebej pa bi smeli omejevati samostojne vožnje do takšne starosti, kot pri nas." Na Nizozemskem namreč ne poznajo nikakršne prepovedi vožnje otrok s kolesi, temveč zgolj odgovornost njih in njihovih staršev, da se bo otrok v prometu varno obnašal.

Odnos do kolesarjev kaže že infrastruktura

Gabršček izpostavlja, da ostaja še veliko rezerv na področju varnejše infratrukture. "Vsi vemo, da se otroci že prej vozijo samostojno naokoli, pa naj v šolah preprečujejo kot hočejo. Veliko večji problem vidim v tem, da bi morali zagotoviti varne poti, na katerih bi se kolesarji počutili varne. Že dolgo denimo vemo, kako morajo biti kolesarske steze narejene, da na njih ne sme biti izredno nevarnih količkov ali stebrov, da morajo peljati naravnost skozi križišča, ne pa v pentljo... A v praksi se še vedno pojavljajo zelo slabi primeri izvedbe. Tudi ne more biti pravi pristop, da se kolesarjem kot najbolj enostavno prepove vožnja po nekem območju, temveč bi se moral tudi tam zagotoviti varen prevoz. Dobri primeri so tako denimo zarisani pasovi za kolesarje, ki so razmeroma poceni, kolesarjem pa dajejo precej več občutka varnosti."

Komentarjev 8
  • crvit 09:13 13.avgust 2014.

    Mene samo zanima kdaj bodo pa tile v vladi ki sprejemajo take fukjene zakone naredili izpit in dobili dovoljenje da bodo lahko odločali o usodi dveh miljonov ljudi torej kdaj?? Ne more 90 brezdelnežev odločat o večini.

  • crvit 09:11 13.avgust 2014.

    ti si zanimiv primerek zrel za psihiatrijo malo te je treba pregledat imaš pa prav ja da je definitivno kultura poznavanja prometnih predpisov voznikov avtomobilov zelo nizka ker nekateri ne upoštevajo kolesarjev in glej ga zlomka kolesarji so enakovredni ...prikaži več ko so v prometu ampak žal kolo ne leti 90 km/h torej razmisli malo.

  • Pepe007 08:22 13.avgust 2014.

    Pri nas je pač za marsikaj potreben dodaten izpit, ker državni voditelji menijo, da smo butast narod. Ali pa preprosto zato, ker je treba sprejeti nek predpis, da ljudje nekaj rabijo in je možno odpreti neko dejavnost, ki ljudem to ...prikaži več izobraževanje ponuja. To pa čisto po naklučju ponuja od nekoga prijatelj. Ne vem čisto točno, kaj je pomembnejši vzrok.Pojdite denimo vprašat, če avstrijski gozdni delavci, ki čistijo posledice žledoloma pri nas vedo, kaj je to tečaj za varno delo z motorno žago?