Prvič za volanom
V ekipi, ki je postavila nov rekord v povprečni hitrosti za serijske dizelske avtomobile v vožnji na 24 ur je kot edina Slovenka in edina ženska sodelovala tudi Nina Jerančič. Njena ekipa je dosegla rekordno 24-urno povprečno hitrost 221,072 km/h.
K sodelovanju so jo povabili pri Mazdi Slovenija. Nekdaj uspešna dirkačica je imela zaradi materinstva dolg premor, zato so bili občutki, ko je sedla v mazdo6, posebni: "Zagotovo je bilo čutiti nekaj adrenalina. Ni se mi zdelo, da že pet let nisem dirkala.“
Posebnih priprav na rekordni dosežek ni bilo. Na dirkališču v Nemčiji je sploh prvič sedla v mazdo6: "Ko smo prispeli v Papenburg smo imeli predavanje o varnosti, pisali smo tudi test. Na dirkališču vladajo stroga pravila, saj je to uradna Mercedesova testna steza za bodoča serijska vozila. Preden sem začela z lovom na rekord, sem odpeljala samo dva kroga.“
Na ravnini največ 233 km/h
23 dirkačev v treh moštvih se je v treh povsem enakih limuzinskih mazdah zamenjalo dvakrat, vsak od njih pa je dirkal uro in pol. "Vozila sem ponoči, ob pol osmih zvečer in potem še ob pol osmih zjutraj, ko je bilo še temno. Drugo vožnjo sem zaključila ravno ob sončnem vzhodu, kar je bilo čudovito,“ je dejala Jerančičeva in nam izdala, da je lahko na posebnem števcu spremljala trenutno hitrost. "Najhitreje mislim, da sem po ravnini vozila 233 km/h.“
Slovenska dirkačica se je prvič preizkusila na ovalni stezi, zato ni vedela, kaj naj pričakuje: "Za oval veljajo določene posebnosti. Vožnja po ovalu je v primerjavi z drugimi, klasičnimi zavitimi stezami zelo enostavna. Pomembno je, da poskušaš ohraniti čim večjo hitrost.“
Amater je dirkal odlično
Mazda je k sodelovanju pri postavljanju rekorda povabila tudi novinarje in ljubitelje amaterje, ki jih je izbrala s pomočjo posebnega natečaja. "Zelo sem bila presenečena na kakšen način so zbirali voznike. Očitno je bil postopek natečaja premišljen in so izluščili take, ki imajo vsaj nekaj dirkaških izkušenj in občutka za dirkanje. Vedno imam pomislek, ko se na dirkališču pojavijo ljubitelji dirkanja, ki so polni adrenalina. Ponavadi naredijo več škode. Fant, ki je bil v naši ekipi, je vedel kaj dela in se v Nemčiji tudi sam za hobi ukvarja z dirkanjem. Ni enostavno dvakrat po uro in pol dirkati na polno.“
Neizpolnjena želja
Dirkačica, ki je tudi mama, pogosto dobi vprašanja, ali jo zaradi tega, ker ima otroka, ni strah dirkanja. "Niti ne. Vedno sem bila prisotna, ko so mojega očeta spraševali, kako je, če njegov otrok dirka. Seveda vem, da me nekdo čaka doma. Vem, da smo izpostavljeni nevarnostim. Tem, še večjim, smo vsak dan izpostavljeni na cesti. Bolj me je strah vožnje na avtocesti Ljubljana – Koper, kot na dirkališču,“ zaključuje Jerančičeva, ki nam je za konec izdala še neizpolnjeno željo: "Želim si nastopiti na resni 24-urni cestni dirki.“
