"Dolge kolone vozil pred postajališči za plačevanje cestnine so izključno posledica sprotnega plačevanja cestnine za uporabo avtocest. Prosim, da minister za promet javnosti pojasni razloge, zakaj ne uvede vinjete," v sporočilu, ki ga je naslovil na hrvaškega ministra za promet Sinišo Hajdaša Dončiča, piše Goranko Fižulić in navaja razloge, zakaj bi morala Hrvaška uvesti vinjete in pri tem kot primerjavo navaja Slovenijo.
Na prvem mestu so prihodki. Hrvaška je imela leta 1990 302 kilometra avtocest, Slovenija 150. Danes ima Hrvaška 1288, Slovenija pa 607 kilometrov avtocest. Slovenija, ki je uvedla vinjete, je leta 2013 z njimi ustvarila za 327 milijonov evrov prihodkov, Hrvaška pa z enkrat več kilometri avtocest le 185 milijonov prihodkov. Nekdanji minister še navaja, da ima DARS 1237 zaposlenih, hrvaški HAC pa 2503, kar tretjina ljudi pa dela na cestninskih postajah.
Slovenijo, tako kot Avstrijo, Švico, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo navaja kot uspešen primer, kjer je javnost z odobravanjem sprejela vinjete, navaja pa tudi, da bo po tej poti kmalu šla tudi Nemčija.
Prav zaradi vsega naštetega so hrvaški mediji in tudi javnost "zagrabili" možnost uvedbe vinjet na Hrvaškem. Pri Večernjem listu celo navajajo, da bi utegnila biti cena za tedensko vinjeto na Hrvaškem 30 evrov! Toliko namreč zdaj stane pot od Macelja do Lipovca.
Tresla se je gora, rodila se je miš
Prometni minister Siniša Hajdaš Dončić je na Facebooku Fižuliću odgovoril, da bo analiziral, kateri je za Hrvaško najboljši sistem za plačevanje avtoceste. Če bodo to vinjete, jih bodo tudi uvedli.
Kot kaže nalepke ne bodo zamenjale sprotnega plačevanja za uporabo avtocest, čeprav minister analize še sploh ni naredil. Oteževalna okoliščina je, ker ima Hrvaška različne koncesionarje na avtocestah, medtem, ko imata Slovenija in Avstrija le enega. Zaradi vinjet bi morali Hrvati spremeniti koncesionarske pogodbe. To do zdaj ni uspelo še nobeni vladi.
Vinjete le na določenih odsekih?
Večernji list piše, da bi Hrvaška lahko uvedla vinjete, a le na avtocestah, s katerimi upravlja ARZ in HAC. Na istrskem ipsilonu in avtocesti Zagreb - Macelj, s katerima upravljata tuja koncesionarja, pa bi se plačevalo tako, kot do zdaj. Tam, kjer bi bile vinjete, bi Hrvati najraje uvedli enak način, kot ga poznamo v Sloveniji, torej nalepke za osebna vozila, medtem, ko bi vozniki tovornjakov plačevali ceno na prevožen kilometer poti.
Pred volitvami, ki bodo letos na Hrvaškem, naj bi bili vinjetam naklonjeni tako v zdajšnji vladi, kot v opoziciji, a mediji ugibajo, da bi bila lahko to le vaba za volivce.
Razlogi ?1. ker vsi turisti ne bi kupili vinjete2. ker bi 200 hrčkov ostalo brez dela3. ker avtoceste niso v hrvaški lasti4. ...
Roko na srce so hrvaške avtoceste 3/4 leta prazne in ponjih ne vozi obsezen zvorni promet. Njihova do Ploč se spolirano šajna, toliko malo vozil gre po njej. Zato pa je donos nikakršen. Naše so po drugi strani bolj obremenjene,… ...prikaži več kot so bile projektirane. A ker nimamo resne železnice, ne moremo zahtevati od tovornega transporta, da gre na vlake. Plus, da se dars kar fino financira od tovornega prometa. Mi pa imamo za nagrado smrtno nevarne avtoceste in zanič zrak.
Če že naj naredijo virtualno vinjeto tako kot na Madžarskem. Ne pa da pol en prisklednik profitira zarad nepotrebnih nalepk.