Naš sogovornik pravi, da človeštvo v zadnjih desetletjih za svoje bivanje porablja velike količine energije, pri čemer s fosilnimi gorivi polni atmosfero s toplogrednimi plini, ki povzročajo globalno segrevanje. "To ne pomeni le, da nam je iz poletja v poletje bolj vroče, ampak več energije v ozračju pomeni več vremenskih ujm vseh vrst,". Marko Kovač, po poklicu strojnik/fizik, ki je zadnjih nekaj let zaposlen na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, osnovne korake pa je naredil na projektu LIFE Podnebna pot 2050, pred tem pa je izkušnje iz avtomobilizma in elektrike pridobival v Hidrii, pravi, da so mu električni avtomobili zanimivi, ker ponujajo različne odgovore na stagnacijo avtomobilske industrije.
Pravi tudi, da je res, da ta ekonomska prelomnica sovpada z naravovarstveno in da je transport eden izmed večjih onesnaževalcev zraka, poleg toplogrednih plinov imamo opraviti tudi z dušikovimi oksidi in mikrodelci, ki onesnažujejo zrak. "Slednji so zaradi koncentracij precej zoprni v neprezračenih mestnih središčih, zato poskušamo najti načine, kako omejiti emisije iz prometa. Del emisij povzročajo tudi osebna vozila in za rešitev te problematike svet propagira najprej alternativne načine transporta (na primer javni potniški promet, deljenje prevoza, kolesarjenje ipd)." Dodaja, da je elektrifikacija osebnih vozil šele zadnji ukrep med tovrstnim naborom "in marsikateri dvomljivec čisto pravilno opozarja, da tudi električni avtomobili povzročajo emisije, saj je treba električno energijo od nekod pripeljati, pri čemer se v Sloveniji tretjina elektrike proizvede iz fosilnih goriv." Prav tako pa po besedah Kovača emisije nastajajo tudi pri izdelavi takšnih vozil. "Četudi se v tem intervjuju osredotočam predvsem na e-mobilnost, pa to ne pomeni, da se ne zavedam mnogih drugih in morebiti pod določenimi pogoji celo boljših rešitev."
V intervjuju z dr. Markom Kovačem smo se pogovarjali o prehodu na električno mobilnost, tudi o tem, kakšno izbiro bo imel slovenski voznik čez nekaj let.
Imate sami električni avto, ali o njem razmišljate?
Imam dve električni kolesi, eno je celo nastalo doma. Poleg tega sva s 13-letnikom izdelala drift trike (pravzaprav sem bil bolj svetovalec) na električni pogon, s katerim občasno drifta po zaprtih parkiriščih. Sam imam starejši avto, ki pa začuda noče crkniti. Zato se še ne ločiva, čeprav priznam, se oziram po drugih. Všeč so mi majhni avti, saj zadnja leta večino poti naredim po mestu ali predmestjih.
Kakšno je vaše mnenje o električnih avtomobilih? Kot opažamo novinarji, so vozniki na njih vsaj v preteklosti gledali z veliko mero rezerve, celo skepticizma. Menite, da se bo to v prihodnjih letih spremenilo?
Seveda lahko na avtomobil gledamo z različnimi stališči, npr. avto kot lep obrtniški izdelek, ali pa avto kot nekaj, kar nam ponuja adrenalinske užitke, sredstvo, s katerim pridemo od točke A do točke B (z morebitnimi vmesnimi postanki in opravki). Lahko pa na avto gledamo tudi iz ekološkega zornega kota. Nedvomno strojniki občudujemo kompleksnost motorjev z notranjim zgorevanjem podobno kot občudujemo parne lokomotive. V te »škatlice« je zakopano toliko nekega razvoja in znanja, da nedvomno postanemo nostalgični. Razen nišnih pogledov, bo na koncu prevladala racionalna uporaba, kjer se bodo električna vozila izkazala. Ampak današnja dilema ni le električni avto napram klasičnim, je, kako nehati svinjati naravo z vsem mogočim in nemogočim. Jaz sem nekoliko starejši in se še spomnim Ljubljane z zimsko meglo in nevzdržim smogom. Pa s(m)o sklenili, da to ni dobro za zdravje, prešli na nova goriva za ogrevanja stanovanj in si malo polepšali svet. Tudi epidemija je z izdatnim zmanjšanjem prometa pokazala, da zna biti mesto veliko lepše, če ga ne smetimo z izpuhi. Veliko nas je sedaj pozornejših in se zmrdujemo nad neustreznimi dizli. Pred nami je tako naslednji korak, jasno pa je, da le električna vozila ne bodo rešila prav veliko. Nasprotno, takšnih sprememb se je potrebno lotevati načrtno, zmanjševati potrebe po prevozih, spodbujati alternative (javni potniški promet, kolesa ipd.). Marsikomu to ni všeč, saj spremembe lahko pomenijo spremembo ali celo ukinitev poslovnega modela. To so seveda legitimne opombe in ne kakšne teorije zarote. A tudi na ta vprašanja moramo najti odgovore, če hočemo kot družba poskrbeti, da svet ohranimo v primerni kondiciji za zanamce, ki so mimogrede naši otroci.
Veliko nezaupanja je bilo v baterije. Češ, predstavljajo preveliko tveganje in strošek, v primeru okvare. Kakšen je vaš pogled na to?
Tole vprašanje je zelo generično. Seveda vsaka nova tehnologija vzbudi nekaj pozornosti, tako med navdušenci kot tudi skeptiki. Pri baterijah je bil odpor precejšen, čeprav enak tip uporabljamo v računalnikih in telefonih. K slednjim se stiskamo, kot da bo konec sveta, kar nedvomno kaže, da ni tako hudo. Seveda par napačno narejenih baterij zna povzročiti resne težave, zato je treba zahtevati vrhunsko kvaliteto. Ker cene baterij in celic padajo, se dialog glede stroška vedno bolj in bolj odvija v smeri sprejemljivosti baterij. Izkušnje zadnjih desetih let (npr. nissan leaf) kažejo, da se kakovost baterij še vedno izboljšuje. Musk že obljublja baterije za milijon kilometrov, kar je seveda prodajni trik, a vseeno kaže na naraščajočo kakovost. Tudi izkušnje iz nezgod kažejo, da so baterije (tudi zaradi kakovostne vgradnje) bolj varne, kot so celo pričakovali in se električni avti vžgejo manj pogosto kot klasični avtomobili, napolnjeni z vnetljivim gorivom.
Očitki so leteli tudi na doseg. Ta se zdaj povečuje, predvsem pa na ceno električnih avtomobilov. Je cena še vedno ovira, da povprečni Slovenec ne bi kupil električno, pač pa zaradi nižje cene dizelsko ali bencinsko vozilo?
Popolnoma električni avtomobili verjetno nikoli ne bodo imeli dosega klasičnih avtomobilov. Vprašanje je tudi, ali je to smiselno. Večina naših poti je krajših. Statistika pravi, da večinoma prevozimo manj kot 50 kilometrov dnevno. Je pa res, da smo potem s taistim avtomobilom potovali na dopust tako rekoč na drugo stran Evrope. In če smo prej delali premore zato, da smo si raztegnili noge, popili kavo, bomo sedaj temu dodali pol ure na polnilnem mestu. Druga alternativa je priključni hibrid, ki združuje dobre (in slabe) plati obeh svetov. Nedvomno cena tudi vpliva na odločitev o nakupu vozila. Hkrati tudi ne moremo zagotoviti, da bo cena lastništva (električnega) vozila še vedno tako nizka. Spreminjajo se cene elektrike na polnilnih postajah, spreminjajo se davki in verjetno se bo na dolgi rok cena električnih avtomobilov še zmanjševala, cena lastništva pa rasla. Treba je tudi poudariti, da čeprav električni avti znižujejo družbeno uporabe vozil (zaradi manj onesnaževanja), pa so nekateri drugi stroški (npr. uporaba prostora) še vedno tu.
Slovenija je imela še leto nazaj eno najbolj radodarnih subvencij. V zadnjem letu se je prodaja električnih pri nas več kot podvojila, subvencija pa se je na ta račun dvakrat znižala. Kako bo to vplivalo na pospešek v elektromobilnosti v Sloveniji?
Višina subvencije je vezana na število prodanih električnih avtomobilov. V zadnjem letu so električni avtomobili postali popularnejši (pri čemer kupci manj kupujejo klasične avtomobile), zato je prišlo do znižanja subvencije. Čeprav gre to marsikomu v nos (tudi jaz osebno sem si ogledoval nekaj ponudb, a me je sprememba prehitela), pa je subvencija tu zato, da popularizira nekoliko dražjo novo tehnologijo in očitno je naredila svoje. Tudi zaradi ponudbe cenejših električnih vozil ne pričakujem večjega upada zanimanja. Prav tako smo videli, da je prevelika subvencija lahko kontraproduktivna – nekateri proizvajalci so tako na slovenskem trgu ponujali avtomobile po precej višji ceni kot na drugih trgih.
Pričakujete, da se bodo baterije cenile s tempom, kot smo vajeni v zadnjih letih? Torej pocenitev na kilovatno uro? Ali pričakujete, da bodo električna vozila postajala cenejša in cenovno najbolj ugodna izbira?
Cena celic počasi dosega 100 €/kWh, cena baterij je zaradi dodatnega ohišja in elektronike nekoliko višja. Baterije se bodo še nekoliko cenile, a spremembe seveda ne bodo tako velike kot do sedaj. Prihajamo v fazo, ko večino stroškov že predstavlja cena surovin, te pa se ne morejo ceniti tako hitro. Bloomberg, ki izdeluje precej podrobne študije električnih vozil, predvideva, da bodo cene električnih in klasičnih avtomobilov izenačene nekje v prihodnjih dveh do treh letih. V nekaterih primerih mikromobilnosti so to že sedaj.
Slovenija je leta 2017 sprejela strategijo, da bo do leta 2030 v Sloveniji okoli 200.000 električnih avtomobilov. Kako realen cilj se vam zdi to?
Število prodanih električnih avtomobilov se ne more izogniti ekonomskim zakonitostim. Torej mora biti na tržišču dovolj ponudbe takšnih avtomobilov, ki bodo zadovoljila večino potrošnikov. Čeprav se gibljemo v tej smeri, pa še nismo tam. A početje (nekaterih) proizvajalcev kaže, da pripravljajo vedno bolj privlačne ponudbe, tako glede cene kot tudi tehničnih lastnosti, da o videzu niti ne govorimo.
V strategiji je država Slovenija navedla tudi smernice za gradnjo infrastrukture, torej polnilnih postaj. Že zdaj za 50 odstotkov zaostajamo za načrti iz leta 2017. Menite, da lahko to ljudi odvrne od nakup e-vozila?
Upoštevati moramo, da se smernice spreminjajo. Prve EU smernice so predvidevale, da je na 10 električnih vozil ena (praviloma javna) polnilnica. To normo smo dosegli, morda celo prehitro. Sedaj se ugotavlja, da marsikateri voznik niti ne polni na javni polnilnici, temveč kar čez noč doma. »Čez komot« ga pač ni. Morda pa bo prihodnost prinesla možnost, da vozilo polnimo kar na sončni elektrarni, ki nam v službi tudi poganja računalnike in stroje. Ali pa bomo vozila polnili na parkiriščih trgovin, podobno kot so nekatere trgovine že sedaj opremljene s črpalko za tekoče gorivo. Takšne pomisleke ima tudi EU in verjetno bomo ustrezni spremenili smernice glede polnilnic.
Širitev omrežja je osnovni pogoj za omogočanje mobilnosti v prihodnosti. Težava je tudi lastništvo e-vozila, če živimo v bloku. Kako bi se morala država oz. občine po vašem mnenju lotiti tega izziva, da bi si tudi stanujoči v večstanovanjskih stavbah lahko omislili e-vozilo?
Tu gre za nekoliko težje vprašanje. Najlaže bi bilo omogočiti počasno polnjenje na obstoječih parkirnih prostorih, na primer na stebrih javne razsvetljave – parkirišča so običajno razsvetljena. Prav tako je v mestih mogoče polniti bodisi v službi ali pri opravkih (trgovine, restavracije, kinematografi). Če pa to ne deluje, pa morda ni odveč razmislek, ali je avto res potreben. Sicer je v Sloveniji to zelo težko, ker je javni promet le slaba šala – počasen in neudoben, celo drag za to, kar ponuja. Morda je v tem primeru celo bolj smiselno državo in mesta povprašati po pameti in zahtevati ukrepe. Če je država pripravljena dati več tisoč evrov subvencije za avto, bi morala dati vsaj takšno vsoto za nekoga, ki pa bo raje uporabljal javni promet ali pa kolo.
Ford in Volvo sta že sporočila datum, ko bosta prenehala prodajati vozila s kakršnokoli obliko motorja na notranje zgorevanje. To bo leta 2030. Glede na smernice EU in govorice okoli prihajajočega standarda Euro7 se zdi, da bodo tej poti šli tudi drugi proizvajalci avtomobilov. Menite, da bomo že leta 2030 postavljeni pred dejstvo, ali kupiti 100-odstotno električno vozilo, ali rabljeno vozilo z dizelskim ali bencinskim motorjem?
Kot trenutno vidim Euro 7, bo dovoljeval baterijska električna vozila kot tudi priključne hibride. Slednji se mi zdijo dovolj kakovosten kompromis. Ta vozila je mogoče tudi hitro napolniti na javnih polnilnicah, kar bi omogočilo uporabo tudi v mestih, hkrati pa bodo ta vozila še vedno imela primeren domet.
Z večjim številom električnih avtomobilov prihajajo veliki izzivi na področju infrastrukture. Kako je slovensko omrežje pripravljeno na več 10.000 ali celo 200.000 električnih vozil na cestah?
Če se ne motim, so upravljavci naših električnih omrežij pred kakim letom ugotovili, da bi moralo omrežje v obstoječem stanju zdržati vsaj 100.000 električnih vozil. S tem se potrjuje, da je slovensko elektro omrežje med robustnejšimi. Prav tako pa se energetiki trudijo še dodatno ojačati sistem, da zdrži še mnogokratnike takšnih obremenitev.
Na možnost ozkih grl v elektroenergetskem omrežju opozarjajo tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji. V Nemčiji je o nevarnosti preobremenitve električnih omrežij ministrstvo pripravilo predlog zakona, da bi lahko začasno zmanjšali kapacitete električne energije, ko bo omrežje zaradi prevelikega števila vozil, priklopljenih na polnilne postaje, preobremenjeno. Sporen predlog so sicer začasno umaknili, o enakih ukrepih pa se govori tudi v Veliki Britaniji. Torej, da ni nujno, da se bo baterija vozila polnila, če bo vozilo priklopljeno na polnilno postajo, v primeru, da bo preobremenitev omrežja prevelika. Menite, da bo to velika težava. Kako bi jo lahko rešili?
Rešitev je kar nekaj. Že sedaj energetska podjetja v takšnih primerih prilagajajo dobavo elektrike velikim industrijskim podjetjem. Z uvedbo pametnih merilnikov in merilnih mest pa bi lahko to dosegali tudi na nivojih gospodinjstev. Mnogi se ne zavedajo, da so trenutno naše priključne moči le približne. Glavna varovalka lahko zaradi svoje analogne narave dovoljuje tudi večjo moč, kot jo morda imamo zakupljeno. V prihodnosti bodo podjetja bolj stroga – tako bo do nazivne moči po osnovni ceni, kar bo pa čez, bo pa (malo) dražje, kot limit pri banki. Tudi naročniški paketi bodo verjetno drugačni, morda bodo podobni tem za telefon - določena količina energije že v naročnini, kar je pa več ali pa ob neugodnem času pa nekaj več. Nujne izjeme bi bile pa še dražje. Mogoče je pa tudi obratno. Če boste imeli priključen avtomobil z napolnjeno baterijo, bi teoretično vaša polnilnica lahko pomagala mašiti tovrstne luknje, za kar bi spet dobili nekaj ugodnosti. Takšne modele že preizkušajo tudi v Sloveniji, bo pa nekaj časa trajalo, da pride do ustrezne posodobitve infrastrukture.
Število električnih avtomobilov in toplotnih črpalk se bo v prihodnjih letih tudi pri nas še povečevalo. Na tisoče novih potrošnikov bo treba vključiti v energetski sistem. Zagotovljena bo morala biti stabilnost omrežij. Kako smo na to pripravljeni v Sloveniji? Sploh na podeželju?
Država načrtuje posodabljanje infrastrukture tudi na energetskem področju. Tu je recimo Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN), ki smo ga koordinirali na IJS in kjer predvidevamo uporabo raznovrstnih najboljših praks za razpršeno dobavo energije, tudi električne. Tudi na ta način, s predvidevanjem prihodnje porabe energije se lahko dopolnjuje energetski sistem, da bo v prihodnje še robustnejši. Pravzaprav se to že dogaja, je pa res, da običajno tega ne opazimo, opazimo pa težave.
Kaj bi se zgodilo, če bi danes v Sloveniji hkrati na polnilno postajo priklopili 100.000 električnih vozil?
Najprej bi bilo potrebno uvoziti dodatnih 95 000 električnih vozil, kajti trenutno jih imamo le 5000. Ker nimamo toliko priključnih mest na javnih polnilnicah, bi morali te še zgraditi ali pa uporabiti zasebne polnilnice z močjo polnjenja do 7 kW. Ob vseh 100.000 avtomobilih bi rabili nekje okoli 1 GW energije, kar je več, kot jo porabijo gospodinjstva ali proizvede TEŠ 6. Brez vnaprejšnjega predvidevanja omrežje kaj takega ne bi preživelo. Ampak kot omenjeno, do prelomnice 100.000 električnih avtov je še daleč in lahko uresničimo smele načrte.
Veliko Slovencev živi v hišah in ima možnost samozadostnosti z električno energijo in to zeleno v primeru postavitve sončne elektrarne, ki jo država še vedno subvencionira. Bi morali ljudi, ki imajo možnosti polnjenja vozil z zeleno energijo, ki jo pridelajo sami, še dodatno "nagrajevati", da bi se odločili za nakup električnega avtomobila, torej, če so samozadostni z energijo?
Moje osebno mnenje je, da bi morali nagrajevati vedenje, ki koristi celotni družbi. Če je nekdo pripravljen prilagoditi svojo porabo tako, da zmanjšuje potrebo po dodatni dragi infrastrukturi, ga je smiselno nagraditi. Če s svojo sončno elektrarno v kombinaciji z avtomobilsko baterijo pokriva obdobja večje porabe, je prav tako upravičen do nagrade ipd.
Kje vi vidite še druge rešitve, da se bo čim več Slovencev odločilo za nakup električnega avtomobila?
Naj bodo električni avtomobili zabavni. Že dlje časa spremljam razvoj štirikolesnikov (kategorija L7e), ki zadostujejo za dva človeka in nekaj prtljage. Takšni avtomobili so zaradi majhnosti vsekakor primerni za mesta, a cilj so še nekoliko manjša vozilca. Takšno je drift tricikel, ki ga ima naš mulc, ali pa oni avtomobilčki za zabijanje iz lunaparkov. Si predstavljate, da bi po mestu bila dovoljena le takšna vozilca. Vožnja z njimi bi bila čisti užitek – če bi imeli slab dan v službi, bi morda za sprostitev frustracije varno zadeli v sosednji avto, se sotrpinu prijazno nasmehnili in olajšano oddrveli novim dogodivščinam naproti. A se bojim, da je tako kot pri vseh zadevah, zabavne stvari nam takoj prepovejo. Pa spet, ni nujno, da morate kupiti prav električni avto. Kot sem že omenil, sem si sam nabavil električno kolo – deloma da ne bom pridigal stvari o katerih ne vem nič, deloma pa zaradi let in skrbi za zdravje. Do službe imam približno 15 km (v eno smer) in z avtom mi vzame tudi približno 15 minut. S kolesom porabim 35 minut, a sem praviloma veliko boljše volje, med vožnjo mi ni dolgčas, pa tudi komunikacija s soljudmi je boljša. Je pa res, da kolesar izjemno hitro opazi bedo kolesarske infrastrukture v prestolnici, drugje pa je baje še toliko slabša. Tako da razumem, da nas čaka še precej dela.
Volkswagen ID.3
Za konec, komu že danes priporočate nakup električnega avtomobila? Na katera bistvena vprašanja mora potrošnik, ki želi e-avto odgovoriti?
To je težko vprašanje, saj nočem vsiljevati nakupov nikomur. Želim si, da je izbira električnega avtomobila racionalna odločitev, ne vsiljevanja. Mislim, da so električni avtomobili trenutno primerni za voznike, ki so vajeni srednje dolgih vsakodnevnih voženj (do 100 km/dan). V tem primeru cena vožnje prevlada nad še nekoliko višjo nakupno ceno vozila, sploh če je večina vožnje po mestih ali naseljih. Lahko pa po električnih avtih posežejo vsi, ki ne marajo izpuhov ali hrupa motorja. Skratka možnosti je kar nekaj, še več pa jih lahko pričakujemo v prihodnje.
TI. e-avti so še v velikem zaostanku, sami sebe želijo prehitevati ker mislijo da imajo vrhunec so pa komaj na začetku. In še vsi ki razmišljajo o vsem na elektriko morajo vedeti da ko bo prišlo do veliko večje potrebe… ...prikaži več po rabi elektrike se bo cena občutno začela spreminjati. Zraven še naj pripišejo ceno popravil teh vozil po vsakem 3.letu uporabe. In še in še in še...
kak bo tak bo,če bodo vsi kupovali električne avte bo tudi cenejši kot zdaj,tako kot vse ,zdaj je drag ko žafran pol bo pa cenejši,ker bo rabljen smešna cena in bomo pač stare dlje vozili
In vse "uspehe" pri zmanjševanju CO2 odtisa smo odplaknili in še precej poslabšali z rudarjenjem kriptovalut, pomeni za nič. In s kriptovalutami se hvalijo isti ljudje, ki se hvalijo tudi z E mobilnostjo. Dost mam počasi že tega praznega navijanja… ...prikaži več za kao ne vem kakšne ful izboljšave novitete. V resnici nas samo pospešeno zavajajo in spravljajo v probleme. Z višino elektro računa, onesnaževanjem okolja zaradi povečane porabe el. energije in tako naprej.