Mazda MX-30 je električni avtomobil, pri katerem pa ugotavljamo, da mu, vsaj za slovenske razmere, manjka nekaj dosega. Rešitev prihaja že konec leta in to v obliki pogonske enote, s katero ima Mazda precej dobre izkušnje. Vlogo podaljševalnika dosega bo namreč opravljal Wanklov motor.
Wanklov motor ima kar nekaj prednosti pred batnimi, saj trikotni rotorji, ki nadomeščajo bate, tečejo brez tresljajev in gladko, zato se kaže kot odlične sodelavec električnega pogona. Vendar pa ima tudi nekaj očitnih slabosti, ki so mu v preteklosti preprečevale, da bi se zares uveljavil v vsakdanji rabi. A v vlogi podaljševalnika dosega električnega avtomobila te ne bi prišle tako zelo do izraza.
Kaj je Wanklov motor?
Wanklov motor se sicer imenuje po svojem izumitelju Felixu Wanklu, ki se je z razvojem batnih motorjev na notranje zgorevanje ukvarjal že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1957 pa je izumil rotacijski motor, ki se imenuje po njem in v katerem konvencionalne valje nadomešča ovalno trohoidno ohišje, pri katerem so stranice nekoliko stisnjene, bate pa trikotni rotor z izbočenimi stranicami, ki je z motorno gredjo namesto z ojnicami povezan s planetnim gonilom. Rotor se v komori suka ekscentrično, tako da so njegovi vogali vedno v stiku z ohišjem in tesnijo tri komore, ki se jim prostornina med njegovim vrtenjem neprestano spreminja in s stiskanjem in raztezanjem zagotavlja delovanje motorja.
Predstavnik za tiski pri Mazdinem slovenskem uvozniku Dimitrij Vušnik je potrdil, da mazdo MX-30 s podaljševalnikom dosega lahko tudi v Sloveniji predvidoma pričakujemo konec tega leta, torej takoj, ko bo na voljo tudi drugje v Evropi.
DKW, podjetje, pri katerem je Wankel delal, je njegov motor leta 1960 prvič vgradilo v tretjo generacijo majhne limuzine NSU prinza. Leta 1963 so predstavili tudi prvi zanj razviti avtomobil NSU spider, leta 1967 pa je vrh pri nemškem proizvajalcu doživel v privlačni limuzini NSU ro80, s katero je podjetje žal tudi doživelo finančni polom. Leta 1963 je bolj uspešno kariero novi motor začel tudi pri japonski Mazdi, ki pa ni bila edina, ki se je tedaj zanimala zanj.
Mazda MX-30 e-skyactiv
Z njim so namreč eksperimentirali tudi General Motors, Mercedes in Toyota, pravice zanj pa kupili tudi pri MAN-u, Porscheju, Suzukiju, Fordu, Kawasakiju in Yamahi. Svoje vrhunce je doživel tudi v študijah, kakršni sta bili amijeva kupejevska različica citroën M35 ali mercedes-benz C111, v katerem je Wanklov motor s štirimi rotorji razvil moč 350 'konjev' in dosegel največjo hitrost 290 kilometrov na uro. Vendar pa mu je zares zvesta ostala le Mazda, ki ga je tudi spremenila v uspešnico.
Uspeh pri Mazdi
Hkrati z NSU-jm ro80 so namreč Japonci predstavili privlačni športni kupe mazda 110 cosmo sport, ki sta mu sledila kupeja mazda R100 in R130, kupe RX-5 ter vrsta drugih modelov, poganjal je celo minibus, največji uspeh pa je doživel v športnih mazdah RX-7, ki so že kar sinonim za uspešno uporabo rotacijskega motorja, in sodobnejši inkarnaciji mazdi RX-8, skupaj s katero se je leta 2012 začasno tudi poslovil.
Zdaj se spet vrača v vlogi podaljševalnika dosega, za katero se zdi zelo primeren. V primerjavi z batnim motorjem je namreč manjši, torej je vgradnja v motorni prostor lažja, ker se sam rotor giblje krožno, torej linearnega gibanja ni treba pretvarjati v krožno, pa deluje tudi skoraj brez vibracij in tiše. Zato je primeren za uporabo v vlogi podaljševalnika dosega v električnem avtomobilu, kjer vozniki pričakujejo mirno in čim tišje delovanje celotnega pogonskega sklopa.
Vušnik pravi, da uvedba Wanklovega motorja v pogonski sklop ne bo vplivala na način dela njhovih mehanikov. Tako kot v primeru vseh novosti, zadnji sta bili motorji serije X in elektromotor, se bodo udeležili usposabljanja v njihovem tehničnem središču v Nemčiji. Imajo sicer mehanike z izkušnjami s servisi rotacijskega motorja, vendar te ne vplivajo na pripravo terena za novi pogonski sklop.
Ker je v vlogi podaljševalnika dosega dejansko manj obremenjen, manj do izraza pridejo tudi pomanjkljivosti motorja, kakršne so povečana poraba goriva ob obremenitvi in slabša obstojnost tesnil. Wanklov motor bo namreč generator ob optimalni obremenitvi poganjal s konstantnimi vrtljaji in s tem proizvajal elektriko za polnjenje baterije ali pa neposredno napajanje elektromotorja, ki bo edini skrbel za pogon samega avtomobila. Šlo bo torej za zaporedni hibrid, pri katerem motor na notranje zgorevanje neposredno ne vpliva na vrtenje koles.
Takšna rešitev bi pripomogla k temu, da se bo sedanji doseg mazde MX-30, ki se giblje nekje pri 200 kilometrih, povečal na dobrih 500 kilometrov, kar bo precej povečalo privlačnost Mazdinega električnega avtomobila.
Moja Honda Civic, 1.5 LSi, letnik !!1992!! je imela REALNO porabo 5,5l/100km. Kaj za boga milega je šlo narobe z razvojem? Če bi se toliko energije in denarja vlagalo v razvoj benzinskih motorjev in v elektriko v kombinacij z benzinom,… ...prikaži več kot se je v dizel, in če idioti nebi vozili SUV-e po nepotrebnem, bi imeli limuine in karavane z REALNO porabo 3l/100km. Od kje bomo dobili vso to elektriko za te avtomobile?
samo čakam kdaj bo kakšen prepameten inžiner vgradil v avto še parni stroj in bo avto poganjal trojček, nafta, para elektrika. samo da bo račun se lahk povečal, pa da bo dobiček spet rasel. jest res ne vem, kako smo… ...prikaži več se leta 1967 vozili v opel kadetu s 1000ccm in 45KM .