Poraba električnih avtomobilov se meri na enak način kot poraba avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi avtomobili. To bi lahko bil vzrok, da so razlike med navedenimi podatki in dejansko porabo elektrike tako velike. Vendar bi bilo narobe, če bi proizvajalce obtožili laži in zavajanja, saj zgolj sledijo natančno določenim protokolom za merjenje porabe po standardu WLTP, ki je enak za vse. Ta pa ne upošteva pomembnega podatka o porabi energije za gretje oziroma ohlajanje kabine.
Nekateri se morda še spomnite velikega škandala zaradi odstopanj porabe goriva na avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem? Navedena poraba v skladu z opuščenim standardom NEDC je namreč pogosto za 20 do 40 odstotkov odstopala od dejanske porabe na cestah. To je bil tudi razlog za uvedbo bolj strogega standarda WLTP, ki vključuje tudi test porabe v dejanskem prometu. Ob njegovi uvedbi se je zdelo, da so težave v glavnem rešene, potem pa so v igro vstopili električni avtomobili.
Občutljivost na dodatne faktorje
Električni avtomobili so namreč veliko bolj občutljivi na različne dodatne faktorje, predvsem pa na temperaturo v okolici. Odstopanja navedene in dejanske porabe energije so zato lahko veliko večja, za kar pa niso krivi proizvajalci, ampak sama narava delovanja električnih vozil. Način merjenja porabe električnih vozil so razložili pri Škodi.
V njihovi izjavi za tisk pravijo, da je doseg električnih vozil še vedno vroča tema in da vozniki v praksi opažajo odstopanja dosega od navedenih podatkov. Vendar pa nanje vpliva vrsta dejavnikov, ki jih kot proizvajalec avtomobilov ne morejo predvideti in na katere predvsem ne morejo vplivati.
Kaj je standard WLTP?
WLTP (Worldwide Harmonized Light Vehicles Test Procedures) je zbirka testnih postopkov, ki se uporabljajo pri homologaciji novega vozila. Sestavljata ga laboratorijski del WLTC (Worldwide Harmonized Light-duty vehicle Test Cycles) in praktični vozni test RDE. Test WLTC traja trideset minut. Avtomobil v tem času na testnih valjih pri povprečni hitrosti 47 kilometrov na uro "prevozi" 23 kilometrov. Vozni cikel ima štiri faze od nizke do najvišje intenzivnosti, med katero avtomobil preseže hitrost 130 kilometrov na uro. Celoten test poteka pri temperaturi 14 stopinj Celzija. Upoštevajo tudi porabo v prostem teku, saj 13 odstotkov testa opravi z nepremičnimi pogonskimi kolesi. Test WLTP upošteva tudi dodatno opremo avtomobila, za katero mora proizvajalec opraviti test porabe ali pa jo po pravilih izračunati. Celotni test poteka z izključeno klimatsko napravo.
Proizvajalci so obvezani doseg električnih vozil, oziroma porabo goriva, navajati v skladu s standardiziranim ciklusom meritve, ki poteka v skladu s standardoma WLTP in RDE. Oba so uvedli prav zato, da bi navedena poraba avtomobilov čim bolj ustrezala realni. V primerjavi s standardom NEDC meritve v skladu s standardom WLTP potekajo pri višjih hitrostih do 135 kilometrov na uro, višjih povprečnih hitrostih, vožnji z več dinamike ter med drugim upoštevajo tudi maso avtomobila.
Vendar pa meritve WLTP potekajo v laboratorijih, s čimer naj bi zagotovili medsebojno ujemanje podatkov različnih vozil. Potrošniki lahko na ta način primerjajo porabo goriva ne le modelov v ponudbi enega proizvajalca, ampak tudi avtomobilov različnih znamk. Zelo verjetno je, da bo avtomobil z večjim navedenim dosegom tudi v realnih pogojih imel večji doseg. Vendar pa realne porabe goriva vedno odstopajo od navedenih in odstopanja so lahko različna.
Štirje dejavniki
Na odstopanja sicer v glavnem vplivajo štiri kategorije faktorjev, pojasnjuje Jan Beneš, ki pri Škodi skrbi za testne cikluse potrošnikov. Prva kategorija je "fizika avtomobila", kamor spadajo aerodinamika, masa, kotalni upor in podobne lastnosti. Druga kategorija so dejavniki okolice, kakršna sta vreme ali temperatura. Pomembna kategorija so tudi vozniki in njihov način vožnje, prav tako pa tudi profil ceste, ki je v praksi lahko bolj zahteven kot v laboratoriju.
Beneš pravi, da se majhna poraba in večji doseg lahko dosežeta z gladko predvidljivo vožnjo brez nenadnih pospeševanj v toplem vremenu brez vetra in na ravni cesti s praznim avtomobilom. Vendar pa vozniki redko vozimo v tako idealnih pogojih. Če so okoliščine ugodne, lahko sicer dosežemo tudi večje dosege, največkrat pa je ravno nasprotno.
Kaj je ciklus RDE?
RDE je kratica za "Real Driving Emission" (emisije med realno vožnjo). Test je namenjen beleženju realne porabe avtomobila v prometu. Med testom RDE vozilo ne stoji v laboratoriju, ampak vozi v realnem prometu. Testno vozilo je opremljeno s posebno napravo za merjenje emisij, v nasprotju z WLTC pa poteka vožnje ne določajo stroga pravila. Vožnja traja od 90 do 120 minut, trasa pa je praviloma enakomerno razdeljena na različne tipe cest: mestne, medkrajevne in avtoceste. Na avtocesti hitrost ne sme preseči 145 kilometrov na uro. Zunanja temperatura mora biti med 0 in 30 stopinjami Celzija, avtomobil ima vključeno klimatsko napravo, največja nadmorska višina lahko znaša 700 metrov, celotna višinska razlika pa ne sme preseči 100 metrov. Test velja, če je praktična poraba manj kot 1,5-krat večja od laboratorijske. Osnovni namen testa sicer ni merjenje porabe goriva, ampak je bolj namenjen meritvam nevarnih snovi v izpuhu, kakršni so dušikovi oksidi, trdni delci in podobno.
V električnih avtomobilih denimo temperatura bolj vpliva na doseg in porabo. Zunanje temperature namreč vplivajo tako na učinkovitost baterij kot tudi na potrebo gretju oziroma hlajenju potniške kabine. Testni ciklus pa potrebe po gretju in hlajenju kabine ne upošteva. Idealne delovna temperatura glavne baterije se giblje med 10 in 35 stopinjami Celzija. Pri višjih temperaturah bo sistem vključil hlajenje, za kar je potreben visokonapetostni kompresor, ki poveča porabo elektrike.
Pri nizkih temperaturah pa se omejita sposobnosti baterije za polnjenje oziroma oddajanje energije. S tem se zmanjša tudi sposobnost rekuperacije, zato je pri temperaturah pod ničlo potrebno gretje baterije. Pri Škodi pravijo, da so idealno okolje za električne avtomobile zato sončni spomladanski in jesenski dnevi, ko je toplote ravno dovolj za ohranjanje prijetne toplote v kabini brez dodatnega gretja ali hlajenja in ko tudi visokonapetostne baterije delujejo v idealnem temperaturnem obsegu.
Seveda pa na porabo energije vpliva tudi način vožnje. Med vožnjo z nenadnimi pospeški in hitrimi zaviranji se lahko baterije tako segrejejo, da jih bo treba hladiti celo v hladnih zimskih dnevih. Na doseg negativno vpliva tudi prehitra vožnja. Preprosto rečeno obstaja veliko faktorjev, ki vplivajo na doseg električnega avtomobila in jih standard WLTP ne upošteva.
sej del vožnje tudi udobje, pa gretje, odtaljevanje šip in podobno. najbolj pošteno bi blo, enaka teža vozil od točke A proti točki B, z določeno tempetaturo v kabini vozila, pa naj se avto izkaže, pa naj bo na elektriko,… ...prikaži več bencin al pa nafto. pa boljši naj zmaga
Modna muha. Najprej SUV, nato elektricarji. Sedaj elektricni SUVji z cca 2tone. Kam gre ta svet.... Sam res ne bom kupil SUV, imam boljsi odnos do narave. Ce bi imel pa druzino je pa karavan dovolj velik. Ajd enoprostorec je,… ...prikaži več, za vecje druzine s 3mi otroki, sprejemljiv... SUV, niti pod razno. Samo preseravanje in razmetavanje.
Jajca so jajca.....