Tesla model 3 performance AWD ima maksimalni doseg 599 kilometrov, a pod enakimi pogoji ima lahko tudi doseg 499 kilometrov. Kateri doseg je pravilen? Odgovor na vprašanje se glasi, da oba in hkrati nobeden, ko gre za realne pogoje.
Ta nedoslednost v navajanju dosega namreč izhaja iz načinov za izračun po evropskih in ameriških standardih, ki pa negativno vpliva na dojemanje kupcev pri odločitvi za električna vozila, saj je tem razlika v navajanju pomembna pri iskanju naslednje polnilne postaje.
Podobne razlike v navajanju sicer obstajajo tudi v sveti bencinskih in dizelskih vozil, vendar zaradi razvite infrastrukture in kratkih časov polnjenja posod za gorivo ne pridejo do izraza. Po drugi strani pa prav negotovost pri iskanju prostih polnilnih postaj marsikaterega voznika odvrne od nakupa električnega avtomobila.
Zmanjšano zanimanje
Pri agenciji S&P Global Mobility ugotavljajo, da je leta 2021 zanimanje za nakup električnega avtomobila izrazilo osem od desetih potrošnikov, leta 2022 pa jih je enako zanimanje izrazilo le še šest od desetih. Glavni razlogo za zmanjšano zanimanje so ravno pomanjkanje polnilnih postaj in dolgi časi polnjenja baterij. In medtem, ko sta več kot dve tretjini anketiranih navedli, da je doseg od 250 do 550 kilometrov povsem sprejemljiv, jih je večina še vedno zaskrbljena zaradi dosega.
Nekateri avtomobilski proizvajalci sicer trdijo, da so ključna ovira pri širjenju električnih vozil trenutno polnilni časi in ne več negotovost glede dosega, se pa ta spet vrača v luči klimatskih sprememb in ekstremnih temperatur, ki smo jim priča v zadnjih letih. Razlike v ureditvi sistemov za toploto upravljanja baterij in potniških kabin lahko namreč privedejo do zelo velikih razlik v navedenih in realnih dosegih električnih avtomobilov. Kot primer pri agenciji S&P Global Mobility navajajo BMW i3, ki lahko v ekstremnem mrazu izgubi do 50 odstotkov dosega.
Prizadevanja, da bi zmanjšali razlike med uradno navedenimi dosegi in realnimi dosegi električnih vozil, so se izkazala za zelo zahtevna. Proizvajalci do uradnih navedb o dosegu namreč pridejo s testi na vnaprej določeni trasi in s specifičnim naborom parametrov in pogojev. Glede na to, da različne države pri tem postavljajo različna merila, lahko pride do zelo različnih navedb dosegov.
Razlike zaradi merilnih standardov
V primerjavi z evropskim standardom WLTP in kitajskim standardom CLTC, Američani pri svojem standardu EPA izmerjenim vrednostim dodajajo še korekcijski faktor, zaradi katerega so navedeni dosegi manjši kot pri prejšnjih dveh standardih. Pri že omenjenem tesla modelu 3 ta razlika znaša celo 20 odstotkov.
K zmanjšanju dosega, vsaj med konstantno vožnjo po avtocesti, lahko pripomorejo tudi velika masa in čelna površina vozila, ki poveča zračni upor in vlek. Statistične analize kažejo, da na dejanski dosega električnih vozil najbolj vplivajo masa, moč motorja in kapaciteta baterije. K temu dodatno pripomore tudi dejstvo, da imajo kupci v zadnjem času namesto aerodinamičnih limuzin raje manj učinkovite SUV-je, na doseg pa vplivajo tudi hitrost, pospeševanje, zaviranje in drugi faktorji, ki so odvisni od konfiguracije terena in vozniških navad. Vsi ti faktorji močno otežijo izračun realnih dosegov vozil.
Pri S&P Global Mobility so za primerjavo med modeli uporabili evropski ciklus WLTP, ki zagotavlja bolj realne meritve dosega in učinkovitosti električnih vozil v realnih pogojih. Analiza več kot 900 baterijskih električnih vozil, ki so bila v prodaji med letoma 2017 in 2022, je pokazala, da je kapaciteta baterij pozitivno povezana z dosegom, kar še posebej velja v segmentih manjših vozil.
Povečanje učinkovitosti
Pri agenciji menijo, da bodo novi električni avtomobili imeli bolj optimizirane baterije z večjo energijsko gostoto, zato se bodo povečali tudi njihovi dosegi. Zaradi tehničnih izboljšav naj bi se povprečna kapaciteta baterije z lanskih 60 do leta 2030 povečala na 79 kilovatnih ur.
Po drugi strani, ugotavljajo pri agenciji, bi se morali proizvajalci bolj posvetiti sistemom za toplotno upravljanje, ki regulirajo temperaturo baterije. Zunanja temperatura namreč vpliva tako na delovanje baterij kot tudi na doseg avtomobila. Ker električna vozila delujejo v zelo majhnem optimalnem temperaturnem razponu, lahko višje ali nižje temperature zelo vplivajo na njihovo učinkovitost in celo na varnost.
Pomembno je tudi gretje kabine, ki je lahko energetsko potratno. Medtem, ko lahko k varčevanju z elektriko precej pripomorejo toplotne črpalke, pri zelo nizkih temperaturah postanejo manj učinkovite od električnih grelnikov. Obstajajo sicer še dodatni grelni elementi, kakršni so gretje sedežev in volanskega obroča ter infrardeči paneli, vendar ti pomenijo dodaten strošek pri nakupu vozila.
Baterija je za v mobilni telefon in prenosni računalnik. Najprej rešite onesnaževanje tovarn v Indiji in ma Kitajskem in milijone kamijonov ki vozijo. Novi Avtomobili so kaplja v morje glede onesnaževanja. Zakaj ne date v kamijone bateriji? Pameti izkoriščevalske...
Bolj gre tu za potovalno hitrost v katero je treba šteti tudi polnjenja na poti. Velik korak nazaj!