V nadaljevanju preberite:
- Tradicionalni prodajalci avtomobilov tarnajo nad novim Borzenovim razpisom.
- Razpis je povečal subvencijo do 7.800 evrov.
- Prodajne številke govorijo v prid kitajskim proizvajalcem.
- V Sekciji za osebna motorna vozila predlagajo omejitev deleža subvencije vozila.
Prometni strokovnjak Andrej Brglez ocenjuje, da argumenti trgovcev niso povsem neutemeljeni. Po njegovih besedah imajo kitajski proizvajalci trenutno največ ponudbe prav v cenovno dostopnem segmentu električnih vozil.
"Ta argument drži, ker imajo kitajski proizvajalci trenutno največ ponudbe tudi v cenovno dostopnem električnem segmentu. Ker doma ne morejo več tako dobro prodajati avtomobilov, jih zdaj intenzivno usmerjajo na evropske trge. Ne po naključju, ampak zato, ker je tu kupna moč večja, ker imamo razmeroma dobro infrastrukturo za polnjenje vozil in ker smo v svojo vizijo trajnostne mobilnosti zelo jasno zapisali elektrifikacijo voznega parka," je v pogovoru za Žurnal24 izpostavil Brglez.
Analiza avtomobilov, ki so v razredu do 25.000 evrov (subvencija 7.800 evrov), sicer pokaže, da tu kitajskih avtomobilov ni tako zelo veliko, res pa je, da sta dva modela izrazito poceni: to sta leapmotor T03 in BYD-jev dolphin surf. In cena v segmentu malih avtomobilov očitno igra precej veliko vlogo, kar kažejo tudi prodajne številke v tem letu. V prvih štirih mesecih je namreč med avtomobili, ki še padejo v razred do 25.000 evrov, bilo največ prvič registriranih prav leapmotorjev T03.
Teh je bilo kar 211, leapmotor T03 je tako na izredno visokem drugem mestu prodanih električnih vozil v letu 2026, zaostaja le za teslo model 3 (372 prvič registriranih vozil). Dongfeng box beleži 99 prvih registracij, sledi korejski hyundai inster, a do subvencije 7.800 je pri insterju upravičen le vstopni model. In prav to je težava tradicionalnih modelov v razredu do 25.000 evrov, da so pogosto do tega zneska dostopne le osnovne različice. Toda model, ki bi lahko veliko iztržil v tem razredu, je tudi renault twingo, v katerega je investirala tudi država, in sicer slabih 30 milijonov evrov v obliki subvencij do leta 2029.
Po Brglezovem mnenju so evropski proizvajalci dolgo časa zanemarjali razvoj dostopnejših električnih modelov, saj so večje dobičke ustvarjali predvsem pri dražjih vozilih. "Evropski proizvajalci dolgo časa niso resno razvijali cenovno dostopnih električnih avtomobilov, ker pri njih niso mogli pričakovati niti približno podobnih zaslužkov kot pri tradicionalno gnanih modelih. Zato so evropske znamke trgu najprej ponudile predvsem dražje in bolj prestižne električne modele, kjer so lahko ustvarjale višje marže," poudarja.
Ažman: Potrebne so omejitve
"Glede na to, da Evropska komisija poskuša preferirati avtomobile oziroma subvencionirati avtomobile z evropskim poreklom, se mi zdi ta zadeva lahko problematična. V delovni skupini sekcije smo se pogovarjali v smeri, da bi bilo mogoče treba zahtevati, da se subvencioniraj samo avtomobili, ki imajo polno homologacijo, tj. tipsko homologacijo," pa je za Žurnal24 poudaril Slavko Ažman iz Sekcije za osebna motorna vozila.
Po njegovih besedah trgovce skrbi predvsem možnost prihoda cenenih vozil z manj zahtevnimi posamičnimi homologacijami. "Pri tovrstnih homologacijah je precej manj tehničnih zahtev kot pri standardnih tipskih homologacijah. Govorimo o določenih varnostnih elementih in tehničnih standardih, ki jih morajo izpolnjevati vozila. Zato menimo, da bi morali postaviti jasne minimalne pogoje za subvencioniranje," opozarja.
Bi država morala subvencionirati zgolj določen del vozila?
Ažman obenem predlaga tudi omejitev višine subvencije glede na vrednost vozila. "Smiselno bi bilo določiti, da subvencija ne more preseči določenega odstotka prodajne cene avtomobila. Če bi nekdo pripeljal vozilo za 15.000 evrov, se nam ne zdi primerno, da bi zanj dobil skoraj osem tisoč evrov subvencije," pravi.
V sekciji opozarjajo še na ukinitev subvencij za fizične osebe pri vozilih nad 45.000 evrov. Po njihovem mnenju bi bilo zaradi inflacije smiselno razmisliti o zvišanju te meje na 50.000 evrov.
Dogajanje na trgu električnih vozil po mnenju poznavalcev nakazuje, da se evropska avtomobilska industrija nahaja v obdobju velikih sprememb. Kitajske znamke z nizkimi cenami hitro osvajajo prostor v najbolj občutljivem delu trga, evropski proizvajalci pa pospešeno pripravljajo nove, cenovno dostopnejše modele. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bodo državne subvencije predvsem pospešile elektrifikacijo voznega parka ali pa bodo hkrati tudi pomembno preoblikovale razmerja moči med avtomobilskimi proizvajalci na evropskem trgu.
Kupcem je pomembna cena
Za kupce na drugi strani pa ostaja ključno predvsem vprašanje dostopnosti električne mobilnosti, ne glede na državo izvora vozila. Večina se s težavami evropske (in drugih) avtoindustrije ne bo ukvarjala, pač pa bo izbrala tisto, kar bo zadovoljilo njihove potrebe in bo cenovno ugodno. Sploh v razredu do 25.000 evrov.
"Evropski proizvajalci imajo zdaj predvsem priložnost, da se na novo izumijo in začnejo razvijati modele dovolj učinkovito, da bodo lahko konkurenčni kitajskim znamkam in bodo z njimi tudi ustvarjali dovolj dobička za zdrav razvoj naprej," je prepričan Brglez.
Na drugi strani je meni, da cenovni damping, ki ga trenutno izvajajo številne kitajske znamke na domačem in svetovnih trgih, dolgoročno ni vzdržen niti zanje, kaj šele za evropske proizvajalce. "Zato bo v prihodnjih mesecih ali letu dni zelo verjetno prišlo do precejšnjega prečiščevanja in redčenja avtomobilskih znamk na trgu," je v pogovoru za naš medij zaključil Brglez.
dezurni@styria-media.si
