Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) je v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS, na tokratnem ocenjevanju pod drobnogled vzelo 16 parkirnih hiš po Sloveniji, ki so blizu ali celo v samem središču mesta.
Polovico so jih obiskali v Ljubljani, štiri v Mariboru, dve v Kopru in po eno v Celju in Piranu. Šest parkirnih hiš je prejelo skupno oceno dobro, devet se jih je izkazalo za povprečne, ena pa je prejela oceno pomanjkljivo, pišejo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Rezultati kažejo, da se razen redkih izjem vozniki v njih pogosto srečujejo z ozkimi parkirnimi mesti, zapletenimi izvozi in ne ravno nizkimi cenami. Šest hiš je prejelo skupno oceno dobro, devet jih je ostalo pri povprečni oceni, ena pa je dobila celo pomanjkljivo.
Ocene posameznih parkirnih hiš
Dobro: Ilirija, Kongresni trg, Center Maribor, Belveder Koper, Trg republike, Šumi.
Povprečno: Komenskega, Kozolec, Kapitelj, City Maribor, Lent, Zeleni park Koper, Glazija Celje, Fornače Piran, UKC Maribor.
Pomanjkljivo: Trdinova (ozke poti, slaba dostopnost, preozka parkirna mesta).
Najnovejša najslabše označena, fantomska zasedenost ...
Dostopnost do parkirnih hiš je praviloma solidna, a označevanje ni vedno najbolj pregledno. Nekatere hiše, kot sta Komenskega in Šumi v Ljubljani, imajo oznake postavljene skoraj tik pred vhodom, kar lahko povzroči precejšnjo zmedo, drugje pa voznika usmerjajo že z oddaljenih cest, kot na primer pri mariborskem Lentu. Povsem neustrezno se je odrezala na novo odprta Ilirija, kjer je znak postavljen prepozno, da bi voznik varno zavil vanjo.
Tudi prikaz prostih mest ni vedno zanesljiv. V Celju so bili na oznakah pri Glaziji namesto številk zgolj simboli, kar je delovalo, kot da hiša sploh ne obratuje. Podobno zmedo lahko povzroči parkirna hiša pod Kongresnim trgom, kjer je ob vstopu pogosto označeno, da prostih mest ni, v resnici pa jih je mogoče najti. Pozitivno so se izkazale tiste hiše, kjer nad vsakim mestom gorijo zelene in rdeče lučke, ki vozniku olajšajo iskanje.
Največ preglavic povzročajo dovozi in izvozi. Trdinova v Ljubljani omogoča uvoz le z enosmernih ulic, izvoz pa vodi stran od večine glavnih smeri, kar voznika dodatno zmede. Podobno zapletene so poti v mariborskem Cityju, kjer se je treba na izvozu držati enake smeri kot pri vstopu, sicer se znajdete povsem drugje. Nekoliko bolj enostavno je v Centru Maribor, ki ima široko, dvosmerno klančino brez robnikov.
Največje razočaranje - širina
Pri notranji ureditvi so številne hiše ozke in nepregledne. Največ težav povzročata Zeleni park v Kopru in piranska Fornače, kjer so klančine strme in poti utesnjene. V Ljubljani je Kozolec nekoliko neroden pri izvozu proti avtomatu, Kapitelj pa zahteva previdnost zaradi robnikov. Na drugi strani je nova Ilirija zasnovana enostavno in pregledno, saj ima le eno etažo in široke dovozne poti.
Največje razočaranje so parkirna mesta. Standard pravi, da bi morala biti široka vsaj 230 centimetrov, ob stebrih pa še za deset centimetrov širša. V številnih hišah ta pogoj ni izpolnjen. Najtesnejša mesta so v mariborskem Cityju, v Kapitlju in v celjski Glaziji. Bolj prijazno je pod Kongresnim trgom, kjer so mesta široka več kot 260 centimetrov, podobno prostorna pa so tudi v Iliriji. A tudi tu ni vse idealno, saj daljši avtomobili pogosto štrlijo na dovozno pot, kar zmanjša preglednost in varnost.
Naporen izziv natančnosti
Povprečen sodoben družinski SUV je z ogledali precej širši od dveh metrov. Zelo priljubljen VW tiguan na primer meri 214 centimetrov. To pomeni, da ima voznik takega avta v parkirni hiši City Maribor na vsaki strani natančno po 1,5 centimetra prostora za pravilno parkiranje - parkirno mesto je široko 217 centimetrov. Zelo ozke so tudi Fornače Piran (228 cm), Glazija Celje (227 cm) Kapitelj v Ljubljani (222 cm), na meji je parkirna hiša Komenskega v Ljubljani (230 cm).
Če upoštevamo priporočilo za parkirna mesta ob stebru, so ta preozka v parkirnih hišah Glazija (229 cm), Kapitelj (217 cm je celo manj kot parkirno mesto brez stebrov), Kozolec, Lent (oba 236 cm), Šumi in Trdinova (oba 234 cm).
Pešci v parkirnih hišah večinoma nimajo dobrih rešitev. Označenih poti je malo, izjema je Glazija, kjer so narisani tudi prehodi za pešce. Na Trgu republike sploh ni dvigal, zato je dostop za invalide in starejše močno otežen. Bolj prijazna rešitev so barvno označene etaže in številke vrst, ki voznikom pomagajo, da lažje najdejo avto.
Cene: služenje z dolgim intervalom, v igri še kovanci
Na področju cen večjih presenečenj ni – parkiranje v hišah ostaja drago. Za uro parkiranja boste odšteli od 1,50 do 2,90 evra, najdražje je v piranskih Fornačah, medtem ko koprski Belveder prijetno preseneča s prvo uro brezplačnega parkiranja. Obračunski interval je skoraj povsod najmanj ena ura, kar pomeni, da boste za nekajminutno zamudo plačali celo uro. Izjema je mariborski Center, kjer so intervali krajši.
Ker so cene po urah lahko različne, so izračunali še strošek za dve- in triurno parkiranje. Za zadnje boste plačali od 3 evre (Belveder) do 8,70 € (Fornače). Med dražjimi so še Kapitelj in Trdinova (po 7,70 € za tri ure) ter Komenskega in Trg republike (po 7,50 € za tri ure).
Tudi načini plačila niso povsod enako sodobni. Medtem ko večina hiš sprejema gotovino in kartice, v Zelenem parku še vedno vztrajajo pri kovancih. Nekatere hiše že omogočajo uporabo aplikacij, kot sta Easy Park ali Urbana, kar uporabnikom precej olajša izkušnjo.
Posebna parkirna mesta so sicer povsod na voljo invalidom, a za električne avtomobile jih je presenetljivo malo. Največ polnilnic smo našli pod Trgom republike, nekoliko manj pa v Iliriji in pod Kongresnim trgom. Edina hiša, ki ponuja tudi širša parkirna mesta za starejše, je Trg republike, medtem ko parkirnih mest za družine, kakršna so v tujini že standard, v Sloveniji še nismo zasledili.
Če povzamemo ugotovitve raziskave MIPOR: slovenske parkirne hiše so dostopne in funkcionalne, a pogosto daleč od prijaznih. Največ težav povzročajo preozka parkirna mesta, zapleteni izvozi in visoke cene.
Najboljšo izkušnjo ponujajo novejši objekti, kot sta Ilirija in Kongresni trg, medtem ko so starejše hiše, denimo Trdinova ali City Maribor, za sodobne potrebe pretesne in nepraktične. Voznikom tako preostane, da pred obiskom mesta dobro premislijo, katera garažna hiša jim bo ponudila najmanj zapletov.
Kako parkirat ? Preprosto: prodaš tisti grd traktor s katerim si poskušaš (neuspešno) dvignit svoj ego , kupiš normalen avto in boš lahko parkiral .
Billal Rennane je 33-letni migrant iz Alžirije. Na poti do Slovenije je tri leta prisilno bival za zapahi v Srbiji, saj je bil tam obsojen zaradi ropa. Po prihodu v našo deželo leta 2022 je živel na ljubljanski Rakovi jelši,… ...prikaži več se zaposlil v avtopralnici in prejemal kar 1500 evrov plače. Pravi, da nikoli ne dela težav, se pa včasih igra frajerja in se predstavlja kot mafijec. A tudi pri nas naj bi zagrešil nekaj grozovitih kaznivih dejanj, zato je že od julija v priporu.
Parkiraš na parkirišču,odidejo in ostaneš sam ,pa si na na označeni črti in se najde nekdo ,ki reče kako pa to parkiraš,nekateri ne premorejo logike,da si prisiljen parkirat narobe ,če so že pred tabo narobe parkirani,narobe svet.Rešitev je zgolj v… ...prikaži več pameti in logičnem razmišljanu