Kazalci prometne varnosti v letu 2023 so obstali obrnjeni navzgor, v svoji analizi ugotavljajo v Avto-moto zvezi Slovenije, a vseeno opozarjajo, da s prometno varnostjo v lanskem letu ne smemo biti zadovoljni. Med udeleženci v cestnem prometu je še vedno precej takih, ki ne uporabljajo ustrezne zaščite; od 28 umrlih voznikov osebnih vozil jih na primer osem ob nesreči ni bilo pripetih z varnostnim pasom, od 17 umrlih potnikov v vozilih pa jih ni bilo pripetih sedem. Od devet umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega dva na električnem kolesu. Kljub temu, da so bili vsi starejši od 18 let in jih zakonodaja ne zavezuje k uporabi čelade, je tak rezultat nazoren pokazatelj ranljivosti kolesarjev. Varnostni pas in čelada sicer ne moreta preprečiti vseh hudih ali smrtnih poškodb, velik delež pa vendarle.
Po podatkih policije je bilo lani 19.740 prometnih nesreč (v letu 2022 jih je bilo 18.669), med katerimi je bilo 75 nesreč s smrtnim izidom (79 v letu 2022), 776 s hudimi telesnimi poškodbami (leto poprej 816) in 5140 (lani 5053) z lažjimi telesnimi poškodbami. V preostalih 13.749 primerih je prišlo le do materialne škode.
Umrlo šest mladoletnikov
V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je lani umrlo 45 povzročiteljev in 37 udeležencev. Slednji na nastanek ali preprečitev prometne nesreče (najpogosteje) ne morejo vplivati. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom (44) so povzročili vozniki osebnih vozil, na drugem mestu pa so kolesarji z osmimi povzročenimi nesrečami s smrtnim izidom. Med umrlimi je bilo tudi šest mladoletnih oseb, pri čemer sta bila dva kot voznika osebnega avtomobila tudi povzročitelja. V dveh primerih sta bila mladoletnika udeležena kot pešca (v enem primeru tudi kot povzročitelj), po enkrat pa kot potnik v vozilu in kot kolesar.
V AMZS pravijo, da pogled na starostno strukturo povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom potrjuje, da je njihova pobuda o nujnosti vpeljave vseživljenjskega učenja voznikov osebnih vozil prek obdobnih osvežitvenih voženj zelo na mestu. Delež povzročiteljev med mladimi se še vedno niža. AMZS ocenjuje, da je tako tudi zaradi aktivnosti, ki so povezane z vzgojo mladih voznikov: »Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za več kot dvajsetletno obdobje kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. Prepričani so, da je tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 26 let ter med 27 in 34 let, rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Ugotavljajo tudi, da kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostni skupini 65+ število povzročiteljev celo strmo narašča, meni povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost, ki je kot primer dobre prakse dela z mladimi izpostavil AMZS izbor najboljšega mladega voznika in voznice Slovenije Najboljši za volanom.
Vsak peti povzročitelj nesreče alkoholiziran
Med 75 povzročitelji nesreč s smrtnim izidom jih je 16 imelo v krvi višjo stopnjo alkohola od dovoljene, med njimi je bilo 10 voznikov osebnih avtomobilov, dva voznika motornega kolesa in dva kolesarja (eden je uporabljal električno kolo), ter po en voznik lahkega štirikolesnega vozila in voznik mopeda. Dodatno je imelo osem povzročiteljev v krvi manjšo vsebnost alkohola od dovoljene, od tega v enem primeru le malce pod dovoljeno mejo, v preostalih sedmih primerih pa je bila vsebnost precej nižja.
V več kot polovici hudih prometnih nesreč udeleženo le eno vozilo
Od 75 smrtnih prometnih nesreč je bilo pri 43 nesrečah udeleženo le eno vozilo, od tega pri 20 nesrečah le vozilo z voznikom (ali kolesar na kolesu). Od 776 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo pri 464 nesrečah udeleženo le eno vozilo, od tega pri 357 nesrečah le vozilo z voznikom (ali kolesar na kolesu). Za prepir oziroma nesrečo torej nista vedno potrebna dva; usodne napake očitno delajo vozniki sami …
Kako varne naj bi bile ceste v naslednjih letih?
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP 2023–2030) je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu za obdobje od 2023 do 2030. Nacionalni program podaja cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Razvoj prometne varnosti v prihodnjem obdobju opisujejo trije možni scenariji, ki temeljijo na različnih pristopih k reševanju problematike prometne varnosti. Z ukrepi iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 pa naj bi dosegli, da na cestah leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo poškodovalo več kot 400 ljudi.
Trije možni scenariji
Scenarij 1: Nadaljevanje politike preteklih resolucij
Pretekle resolucije so dosegle relativno stabilen trend zmanjševanja števila umrlih na cestah. Scenarij predvideva linearno nadaljevanje tega trenda glede na stopnjo zavesti o pomenu prometne varnosti v družbi, razvoj vozil in njihovih sistemov aktivne in pasivne varnosti ter zagotavljanje namenske infrastrukture za posamezne skupine udeležencev v prometu, potrebne zakonodajne izboljšave in učinkovit nadzor. Dejavnosti vseh deležnikov bi ostale na ravni preteklega obdobja.
Scenarij 2: Upoštevanje dozdajšnjega razvoja in uvajanje dodatnih dejavnosti
Ta scenarij predvideva nadaljevanje obstoječih ter nekatere nove aktivnosti. Vključena je verjetnost določenega števila prometnih nesreč kot »naključnih pojavov«, na katere nimamo vpliva in ki so lahko posledica ravnanj udeležencev, pomanjkljivosti infrastrukture ali vozil ali pa kombinacija teh in nekaterih drugih dejavnikov, na primer vremena, zakonodaje, odziva pristojnih urgentnih služb in podobno.
Scenarij 3: Aktivno delovanje na vseh področjih
Cilj prepolovitve števila umrlih na cestah ob koncu obdobja 2023–2030 bo uresničljiv, če bodo v skladu z načrtovano časovnico sprejete in uvedene vse sistemske spremembe, ki jih predvideva resolucija. Z aktivnim vodenjem in upravljanjem sistema prometne varnosti bo prometna varnost prenesena med širše trajnostne cilje. S tem bodo usklajeni učinkovita koordinacija vseh deležnikov, njihova zavzetost za hitro prilaganje in sprotno izboljševanje ukrepov. Izvedene bodo inovativne rešitve na infrastrukturi, delež uporabe javnega prevoza se bo ustrezno povečal. Prometna kultura se bo izboljšala tudi zaradi dolgoročnih ciljnih preventivnih akcij ter aktivnega nadzora in vseživljenjskega izobraževanja vseh udeležencev.
AMZS ocenjuje, da nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 pred deležnike v sistemu prometne varnosti v Sloveniji postavlja zahtevne cilje, ki sledijo evropski Viziji nič (nič smrtnih žrtev na cestah). Če jih bomo želeli doseči in s tem nadaljevati trend upada umrlih in hudo telesno poškodovanih, pa tudi števila vseh prometnih nesreč na naših cestah, bo treba v te ukrepe vložiti še več energije, finančnih sredstev in povezovalnega sodelovanja vseh deležnikov prometne varnosti.
Še prej pa naj uvedejo obnavljanje diplom recimo na vsake tri leta.
Obnovitev/osvežitev zanj glede prometa ni toliko zadeva, da bo nekdo služil. To bi bilo potrebno, ker se tudi v prometu pojavljajo novosti. Če bi to bilo prav zastavljeno, bi dejansko šlo na račun boljše varnosti. Recimo zelo potrebno bi bilo… ...prikaži več to po uveljavitvi krožišč. Starejši ljudje sicer težje prejemajo znanje ampak imajo večji čut za odgovornost. Posledično, če bi ta zadeva bila tudi njim prilagojena, bi pri večini imela zelo dober učinek.
Tem lopovom je vseeno za varnost le denar bi radi potegnili narodu iz žepov!! To bi bili dodatni miljoni zaslužka varnost pa se nebi izboljšala!! Dovolj že zaslužijo z tem,da ljudem jemljejo vozniška pri 18. pikah sedaj pa hočejo še… ...prikaži več več!! Zakaj ne jemljejo vseh dokumentov kot so recimo diplome,če kradeš v podjetju??