Začenja se glavna sezona uporabe e-skirojev oziroma lahkih motornih vozil, kot jih opredeljuje Zakon o pravilih cestnega prometa.
Kot smo že pisali, policija v novo sezono vstopa bogatejša za napravo, s katero bodo lahko prepoznali tiste lastnike e-skirojev, ki so jih nezakonito preuredili tako, da lahko vozijo hitreje od predpisanih 25 km/h. Kako močne naprave se znajdejo v prometu, kaže podatek, da je eden od stacionarnih radarjev v Ljubljani nedavno zaznal posameznika pri hitrosti 90 km/h!
Dejstvo je, da to ni več sredstvo mikromobilnosti, takšna vozila ločeno obravnava zakon o motornih vozilih, ki zahteva obvezno predpisano opremo, homologacijo, registracijo in zavarovanje odgovornosti.
V številnih državah je registracija obvezna tudi za običajne e-skiroje, na primer na Nizozemskem, Italiji ali v Nemčiji. Tudi na ta način so lahko vzpostavili povečanje odgovornosti posameznikov za prekrške in povzročeno škodo.
Slovenija pa je na področju regulative povsem zaspala. Ministrstvo za infrastrukturo je pred leti v dodanih členih zakona zgolj opredelilo kategorijo lahkih motornih vozil ter pravila, kje lahko vozijo. Že takrat je stroka zahtevala precej jasnejše okvire načina uporabe.
Še več, določene zavarovalnice v Sloveniji v paketih za mikromobilnost omogočajo celo škodno zavarovanje električnih rolk in monociklov, ki so absolutno prepovedani za uporabo v javnem prometu, je opozoril predstavnik policije Ivan Kapun.
Na potezi je torej tudi ministstvo za infrastrukturo, ki ga vodi ministrica Alenka Bratušek.
Medtem ko so e-skiroji v zadnjih letih postali vseprisotni, na Agenciji za varnost prometa (AVP) opozarjajo, da to ni igrača, saj ima precej slabšo stabilnost in drugačno težišče v primerjavi z drugimi sredstvi, kot je kolo. Do padca pride veliko hitreje.
Zato pozivajo vse uporabnike, še posebej pa starše otrok, na pravila in izzive, ki jih prinaša vožnja z e-skirojem. Sami si prizadevajo, da bi morali najnižjo starost uporabe dvigniti na 15 ali celo 16 let, uvesti obvezno zavarovanje odgovornosti ter dati policiji in redarstvom dodatne pristojnosti glede nadzora. Prizadevajo si tudi za vpeljavo posebnega tečaja v šolski program po zgledu kolesarskega izpita.
Premisliti bi morali tudi o rešitvah, ki so jih ponekod v tujini že začeli izvajati. Poleg obvezne registracije e-skirojev imajo v Helsinkih na Finskem prepoved uporabe e-skirojev za vikend v večernih in nočnih urah, saj je takrat statistično največ nesreč kot posledica kombinacije z alkoholom in drogami.
Drug mogoč ukrep po zgledu tujine pa je omejitev hitrosti v določenih mestnih conah. V Sloveniji sicer že velja, da sme uporabnik e-skiroja v coni za pešce voziti le s hitrostjo pešca.
Mladi, zaznamovani za preostanek življenja
Zakaj bi morala celotna družba odločneje nasloviti izzive novih načinov mobilnosti, je plastično z resničnimi fotografijami hudih poškodb navedel zdravnik Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka na UKC Ljubljana.
V zadnjih letih število poškodb zaradi uporabe e-skirojev strmo narašča, trenutno smo pri številki 650 na leto. Čeprav je večina lažjih, torej razne odrgnine gornjih okončin in glave, pa je med poškodbami okoli desetina takšnih s težkimi posledicami. Med njimi so najhujše takšne s poškodbami obraznih kosti ali pa celo možganov. Posledice so trajne, rehabilitacija zelo dolga ali pa sploh neuspešna.
Zadnji dve leti k sreči pri nas ni bilo smrtnih primerov, se pa povečuje število poškodb pešcev, v katere trčijo vozniki e-skirojev. "Verjetno je to posledica prevelike hitrosti in nespoštovanja pravil vožnje e-skiroja," pravi Tominc, ki toplo priporoča uporabo čelade vsem uporabnikom, ne le otrokom.
Tržni inšpektorji na delu, to ugotavljajo ...
Tudi podatki AVP kažejo, da so največkrat v težkih nesrečah udeleženi uporabniki med 35 in 44 letom starosti, pa tudi v kategoriji med 18 in 24 leti.
Tržni inšpektor Dominik Treber je dodal še vidik nadzora nad prodajalci e-skirojev, ki so v preteklosti brez zadržkov vabili kupce z močnimi modeli, ki lahko po odpravi blokade dosegajo velike hitrosti daleč prek 25 km/h.
V letošnjem letu so v skladu s svojimi pooblastili na tržnem inšpektoratu opravili že številne nadzore glede ustreznosti označb in dovoljenj izdelkov, ki so dani v prodajo. Ugotovili so številne kršitve, predvsem s področja neustreznih opozoril za kupce, da je poseganje v naprave nedovoljeno oziroma da izniči garancijo.
Treber je za Žurnal24 tudi povedal, da so proizvajalci e-skirojev v zadnjem času sami stopili korak nazaj in da ni mogoče več tako enostavno oziroma brez sledu 'odkleniti' novih naprav kot še nedavno. Vendar pa bi morali za še učinkovitejši nadzor sodelovati tudi inšpektorji z drugih področij, na primer cestnega prometa.
Kako vam bo policist po novem izmeril hitrost e-skiroja ... pic.twitter.com/bl8SfgdcBk
— Žurnal24 (@urnal24236485) May 14, 2025
250 evrov je za veliko večino najhujša kazen, ki jo tvegajo
Policija je imela doslej praktično zvezane roke pri nadzoru kršiteljev s prehitrimi skiroji. Ker gre za neregistrirana sredstva, ki jih ne pokriva zakon o motornih vozilih, zanje niso mogli odrediti izrednega tehničnega pregleda. V praksi so lahko prevelike zmogljivosti e-skirojev dokazali le tako, da so meritve izvajali z laserskim merilnikom hitrosti in tistega, ki je presegel 25 km/h, ustavili ter oglobili.
Po novem imajo na voljo napravo danskega proizvajalca, ki je prenosna različica 'valjčkov' oziroma dinamometra. Policist nanjo zapelje e-skiro (ali moped) in izmeri največjo hitrost, ki jo je sposoben razviti. To mu pokaže z napravo povezan merilec, ki zazna hitrosti do 80 km/h.
Prek brezžične povezave se podatki meritev prenesejo na tablico policista, ki jih lahko tudi natisne na mestu samem kot dokaz kršitve.
Kazen za neustrezno napravo je kot omenjeno 250 evrov, kar je trenutno praktično edina sankcija, saj v nasprotju s predelanimi motornimi kolesi oziroma registriranimi mopedi policist e-skiroja po zakonu o varnosti cestnega prometa ne more avtomatsko zaseči. Razen, če presodi, da uporabnik z njim nevarno ogroža promet, da gre za večkratno kršitev ali podobno, je pojasnil Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. V tem primeru o trajanju odvzema po zakonu o prekrških odloči sodišče.
Naprava ima danski certifikat kalibracije, pri policiji so mnenja, da to zadostuje za upravne in prekrškovne postopke v Sloveniji. Pri meritvi upoštevajo toleranco enega kilometra na uro. To pomeni, da 26 km/h še ne bodo imeli za prekoračitev največje dovoljene hitrosti naprave.
Trenutno imajo pri policiji le eno takšno napravo, ki bo krožila med policijskimi upravami. Želijo si jih seveda še več. Redarske službe jih ne bodo uporabljale.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
! Ali želite najti žensko za eno noč? Daj no -- Sexy24.mom
1. Registracija, tehnični pregled, zavarovanja, tablica. 2. Zvišat kazni 3. OBVEZNA KONTROLA NA CESTAH. Če lahko policija nadzira hitrost in vinjenost voznikov avtomobilov, mora nadzirati še voznike e-skirojev. 4. Poleg nadzora teh skirojev obvezna tudi nadzor kolesarjev, ki lepo vozijo… ...prikaži večzijo vštric z e-skiroji, kar se tiče prekrškov. Vozijo kjer jim paše, v nasprotno smer, po prepovedanih pasovih.....