Resnica, zakaj v Sloveniji še nimamo e-vinjete

Elektronska vinjeta ni nikakršno čudo tehnike. Sistem e-vinjete uporablja že veliko držav. Poznajo jih v Romuniji, Bolgariji, na Slovaškem, sistem že vrsto let deluje tudi na Madžarskem.

Pred dvema letoma je e-vinjete po okoli 20 letih vinjetnega sistema vpeljala Avstrija, ki pa je hkrati ohranila še tudi klasični sistem nalepk, zato je po tej plati njena izkušnja za Slovenijo še posebej zanimiva in koristna. Če so leta 2018 že 30 odstotkov letnih vinjet v Avstriji prodali v e-obliki, se je lani ta delež dvignil že na skoraj polovico. Visok porast zaznavajo tudi pri prodaji desetdnevnih in mesečnih vinjet.

Zajem zaslona/Asfinag

Pri avstrijskem Asfinagu, ki upravlja avtocestno omrežje, poudarjajo, da ima e-vinjeta za voznike veliko pozitivnih lastnosti: ne le, da ni rednega lepljenja in trganja s stekel, vinjeto je mogoče kadarkoli in kjerkoli kupiti v Asfinagovi spletni trgovini, nobenih zapletov ni niti pri morebitni menjavi poškodovanega stekla. Ker imajo Avstrijci na eno registrsko označbo lahko vezano več vozil, so tudi po tej plati z digitalno vinjeto na boljšem.

Na boljšem so tudi nadzorniki, ki morajo v primeru slovenskega Darsa z daljnogledi oprezati za vsakim avtom, ki zapelje z avtocestnega izvoza, namesto da bi se osredotočili le na zelo verjetne kršitelje.

Nadzor nad uporabo elektronskih vinjet tako v Avstriji kot v drugih državah vršijo avtomatizirano prek posebnih avtocestnih portalov, ki ob pomoči kamere za prepoznavo registrske tablice in ustrezne programske samodejno povežejo avto, ki pelje mimo, z bazo plačanih vinjet. Če avto ni v kategoriji plačanih, avtomatsko sledi postopek. Nekatere države v primeru tujcev celo preprečujejo takšnemu vozilu, da bi zapustil njihove meje. 

Vinjeto je mogoče kupiti tudi prek mobilne aplikacije, postopek je preveden v slovenščino.

Saša Despot

V Sloveniji se ideja o digitalni vinjeti že dolgo valja po predalih Darsa in vladnih služb. Kot eno od prioritet jo je leta 2018 v koalicijsko pogodbo zapisala dosedanja vlada Marjana Šarca, a se ni na tem področju v skoraj dveh letih zgodilo popolnoma nič. Zdaj je znova vpisana v koalicijsko pogodbo vlade, ki jo bo vodil Janez Janša. Z elektronsko vinjeto ne bi pridobili le vsi redni slovenski uporabniki avtocest, temveč tudi tujci, ki morajo na poti na dopust pri vsakem vstopu v Slovenijo ustavljati na enem od bližnjih bencinskih postajališč in stati v vrsti za nakup nalepk. 

Na Dars in na Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je doslej vodila Alenka Bratušek, smo povprašali, kaj vidijo za bistvene ovire, ki preprečujejo slovensko e-vinjeto. Oboji sicer načelno "zelo" podpirajo e-vinjete, a očitno se zatakne nekje v dikciji "treba je še preučiti".

Saša Despot

Dars želi najprej otipati teren

Pri upravitelju slovenskih avtocest Dars pravijo, da so interno že pretresli osnovne zahteve glede uvedbe vinjet. "V tem trenutku ostaja glavno odprto vprašanje, kako zagotoviti učinkovit nadzor, ker imamo v Sloveniji nadpovprečen delež tranzitnega prometa," pojasnjujejo. "Pred dejansko odločitvijo o uvedbi e-vinjete bi bilo potrebno izvesti pilotni projekt, s katerim bi preučili možnosti izvajanja učinkovitega nadzora. Pri tem pa ni zanemarljivo, da izmenjava podatkov o cestninskih kršiteljih znotraj EU še ni zaživela, pri čemer imamo v Sloveniji velik delež uporabnikov iz držav izven EU."

Pri Darsu nadalje opozarjajo: "Kakršnakoli nepreverjena odločitev na tem področju bi lahko imela ... katastrofalne posledice v smislu izpada prihodkov, saj trenutni sistem (vinjeta v obliki nalepk) dobro deluje predvsem zaradi učinkovitega nadzora."

Pri Darsu se torej bojijo, da bi bilo po uvedbi e-vinjet veliko neplačnikov med tujci, ki jih trenutna oblika nadzora ne bi mogla dovolj učinkovito prestrezati. 

Veliko tranzitnega prometa z osebnimi vozili sicer ni samo slovenska posebnost, tudi na avstrijskih cestah je še posebej poleti velikanski delež tujih vozil.

Žurnal24

Tudi ministrstvo raje o vrabcu v roki, kot golobu na strehi

Na ministrstvu za infrastrukturo se z Darsom strinjajo. Tudi v tamkajšnjih pisarnah pravijo, da je treba biti pri uvajanju e-vinjete previden, ter da je treba "proučiti vse prednosti in slabosti, ki bi jih lahko imela njihova uvedba."

"Uvedba sistema elektronske vinjete s tehnološkega vidika sicer ni problematična, je pa eden ključnih izzivov tega sistema zagotavljanje učinkovitega nadzora, ki je v neposredni povezavi s prihodki družbe Dars iz naslova cestninjenja osebnih vozil. Kljub prednostim, ki bi jih sistem elektronske vinjete lahko prinesel za uporabnike cestninskega omrežja, ne smemo tvegati, da bi se z novim sistemom cestninjenja osebnih vozil znižali prihodki zato, ker družbi Dars ne bi uspelo zagotoviti učinkovitega nadzora."

Ministrstvo za infrastrukturo

Obeta se bitka med EU komisijo in vladami

Eden od razlogov, da se Sloveniji ne mudi z vinjetami, bi lahko bilo tudi vprašanje, kaj se bo zgodilo z napovedanim poenotenjem cestninjenja po Evropi, ki ga je napovedala prejšnja evropska komisija in takratna komisarka Violeta Bulc. Po tem načrtu bi za vsa vozila v članicah postopoma uvedli interoperabilni sistem cestninjenja, ki bi omogočil poenoteno obračunavanje vožnje po avtocestah.

A to bi hkrati pomenilo tudi, da bi morale države, ki jo uporabljajo, odpraviti vinjeto za osebna vozila in uvesti sistem, po katerem bi vozniki plačevali glede na dejansko prevožene kilometre. Leta 2018 je takratna komisarka Bulčeva dejala, na končnega uporabnika spremembe naj ne bi vplivale pred letom 2027. 

Kot pa je znano, se je Slovenija in še več drugih članic takoj postavilo ostro v bran obstoječemu modelu letnih vinjet, ki prinaša veliko pozitivnih učinkov glede sprostitve lokalnih cest in izboljšanja prometne varnosti.

Evropska komisija se je vmes zamenjala.

Glede načrtov EU na našem prometnem ministrstvu pravijo: "V zvezi z načrtovanimi spremembami vinjetnega sistema cestninjenja si Ministrstvo za infrastrukturo prizadeva, da bi se v največji možni meri upoštevalo načelo subsidiarnosti in zaradi posledic sprememb tudi karakteristike obstoječih vinjetnih sistemov za osebna vozila v posameznih državah članicah EU, saj lahko določen generalni ukrep na ravni EU posameznim državam članicam oziroma upravljavcem cestninskih cest povzroči precejšen upad prihodkov, obenem pa se lahko brez dodatnih ukrepov upravičeno pričakuje preusmeritev večjega deleža uporabnikov na necestninsko cestno omrežje, kar bi posledično pomenilo tudi zmanjšanje prometne varnosti, zmanjšanje mobilnosti in povečanje onesnaževanja s hrupom in emisijami ob omrežju ostalih državnih cest, ki praviloma potekajo v območjih večjih zgostitev prebivalstva."

andrej.leban@zurnal24.si