Izvršni direktor Forda Jim Farley je v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación brez običajnega korporativnega komuniciranja odkrito pojasnil, zakaj sta modela, kot sta fiesta in focus, izginila iz ponudbe in zakaj se Ford ne želi več predstavljati kot proizvajalec, ki ponuja vse od osnovnih mestnih avtomobilov do velikih poltovornjakov.
Po Farleyjevih besedah je imela ideja, da je Ford »proizvajalec za vsakogar«, skoraj simbolično, zgodovinsko težo. Ambicija je bila jasna – slediti duhu revolucionarnega modela T in ponuditi avtomobile, dostopne množicam. Resničnost svetovnega trga se je izkazala za neizprosno. Proizvodni stroški Fordu preprosto ne dovolijo, da je konkurenčen japonskim in korejskim proizvajalcem, ki že desetletja izpopolnjujejo učinkovitost v tem segmentu vozil.
"Ni bila napaka poskusiti, napaka je bila vztrajati," je dejal Farley in priznal, da Ford ni imel stroškovne prednosti, ki bi jo potreboval za dolgoročno konkurenčnost v nižjem cenovnem razredu. Rezultat je bil jasen: prestrukturiranje ponudbe in osredotočenost na to, kar Forda dela močnejšega, a tudi bolj dobičkonosnega.
Ford Focus ST
Čustveni modeli vozil prinašajo dobiček
Z ameriškega trga so izginili priljubljeni modelu fusion, taurus in edge, pred kratkim pa tudi escape, evropska ponudba pa se je po ukinitvi fieste, focusa in mondea znatno zmanjšala. Svetovna prodaja se je v primerjavi z obdobjem med letoma 2013 in 2017, ko je Ford letno dobavil več kot 6,3 milijona vozil, močno zmanjšala na med 4,2 in 4,4 milijona primerkov.
Vendar nižja prodaja ne pomeni slabšega poslovnega rezultata. Ravno nasprotno, Ford zdaj služi denar z vozili, ki ciljajo na čustva, identiteto in dediščino znamke, na primer mustang, bronco, posebne različice poltovornjaka kot je raptor. Vsi našteti avtomobili niso namenjeni racionalni izbiri, so pa izdelki, ki vzbujajo željo, strast in zvestobo. Prav v tem Farley vidi prihodnost znamke.
Namesto da bi Ford tekmoval s toyoto corollo in podobnimi množičnimi modeli, se Američani danes raje pozicionirajo kot proizvajalci donosnejših vozil, tudi za ceno manjšega tržnega deleža. To je tvegana, a zavestna odločitev in jasen znak, da se doba »avtomobila za vsakogar« za Ford vsekakor končuje.
