Vožnja. Zdravila, poškodbe, bolezni in tegobe, ki jih prinaša starost – vse to so razlogi, zaradi katerih marsikdo ne bi smel sesti za volan. Toda žal je še vedno veliko takih, ki tega ne upoštevajo ter v prometu ogrožajo sebe in druge. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča (URI – Soča) so zato prejšnji konec tedna organizirali seminar na temo ocenjevanja sposobnosti za vožnjo z avtom, na katerem so preverili stanje na tem področju in pripravili nove ukrepe.
Učinkovitejše preverjanje
"Nujno je treba izboljšati predvsem sodelovanje med različnimi zdravniki in bolje organizirati klinične poti v primerih, ko bolnikovo zdravstveno stanje vpliva na vozniške sposobnosti," izpostavlja Anton Zupan, vodja Rehabilitacijskega inženiringa URI – Soča, in poudarja, da so na seminarju že zasnovali načrt za strokovno skupino, ki bo začela delovati na tem področju. Zdaj je namreč klinična pot takšna, da osebni zdravnik, ki opazi, da se je pacientu zmanjšala sposobnost za vožnjo, tega napoti na ponovno oceno njegovih vozniških sposobnosti na medicino dela, nihče pa nato ne preveri, ali je tja res odšel, kar občutno zmanjša učinkovitost zdravniške odločitve in jo obenem prelaga na bolnika.
Premalo osebne odgovornosti
Prav tu pa se po Zupanovih besedah prepogosto zatakne, saj Slovencem v primerjavi z državljani sosednjih držav v takih primerih primanjkuje osebne odgovornosti. Preredko se sami odpravijo na ponovno ocenjevanje sposobnosti za vožnjo (to še posebno velja pri starejših), in čeprav morda vedo, da ne bi smeli več voziti, to še naprej počnejo. "Na tem področju bi potrebovali več ozaveščanja in preventivnega delovanja, kar v prihodnje tudi načrtujemo," pravi Zupan.
