Med 1. majem lani in letos je dajatev za odjavljena vozila plačalo 28.770 različnih pravnih in fizičnih oseb za skupno kar 42.897 neregistriranih vozil.
Povprečna višina dajatve je bila 31,27 evra, kar pomeni, da so samo v zadnjem letu lastniki na račun dajatve državni proračun obogatili za več kot 1,3 milijona evrov. To kažejo sveži podatki Ministrstva za infrastrukturo.
Dajatev mora plačati vsak, ki več kot eno leto po odjavi vozila iz prometa tega ponovno ne registrira ali preda v razgradnjo pooblaščenim izvajalcem.
Dajatev plačajo vsi lastniki odjavljenih osebnih vozil (M1), lahkih gospodarskih vozil (N1) in trikolesnikov (L2e). Višina dajatve je 25 odstotkov od redne letne dajatve ob registraciji, a nikoli manjša od 25 evrov.
Na določitev višine pri osebnih vozilih M1 vpliva prostornina motorja. Povprečni odjavljeni osebni avto je imel v zadnjem letu motor s prostornino 1.675 kubičnih centimetrov.
Dajatev za neregistrirano vozilo se plačuje do 10 let po odjavi, obveznost prvega plačila pa nastane po preteku prvega leta. Obveznost preneha prej, če lastnik vozilo spet registrira ali preda v razgradnjo s skladu s predpisi, oziroma pridobi potrdilo, da je bilo ukradeno ali odpeljano v drugo državo.
Zaradi dajatve mnogi sprejeli težko odločitev
Odkar je leta 2018 država uveljavila dajatev na odjavljena vozila, se je število razgrajenih in recikliranih vozil močno povečalo. Mnogi lastniki so se sprijaznili, da se jim starega neregistriranega vozila ne izplača več obdržati "za vsak slučaj".
Leta 2018, prvo leto po uveljavitvi sprememb, je število razgrajenih poskočilo kar za 42 odstotkov, v letu 2019 pa je narastlo še za dodatnih 25 odstotkov na skupaj 14.925 vozil.
To je sicer še vedno le četrtina od neregistriranih, za katere lastniki raje plačujejo dajatev.
"Odjavljeno vozilo še ni izrabljeno vozilo. Lastniki vozil odjavljajo vozila iz prometa zaradi številnih razlogov (prodaja, začasna odjava iz prometa, koncesijska prodaja, začasna neuporaba vozila zaradi različnih osebnih razlogov, odjava zaradi neplačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu,…)."
Ministrstvo za okolje
Avto Vrhovec, zbirno mesto izrabljenih vozil na Viru pri Domžalah.
Skoraj 90 odstotkov vsakega avta spet v uporabi
Predaja neregistriranega vozila pooblaščeni organizaciji je za zadnjega lastnika zastonj, razen če mu zbiralec ne zaračuna, ker vozilo ne vsebuje več bistvenih sestavnih delov (pogon, šasija, katalizator, elektronika ...).
Po prevzemu izrabljeno vozilo obdelajo v skladu z okoljskimi pravili za odpadke. Kot pravi poročilo, ki ga mora država redno pošiljati Evropski komisiji, je bilo v letu 2019 "v okviru obdelave prevzetih vozil sedem odstotkov mase oddanih v ponovno uporabo, skupni odstotek ponovne uporabe in recikliranja pa je znašal 89,54 odstotkov masnega toka izrabljenih vozil." Poročilo za lansko leto še ni bilo pripravljeno.
Lastniki v novih razmerah bolj pragmatični
V zadnjih dveh letih, ki so bili zaznamovani s pandemijo in nato naraščanjem cen, na okoljskem ministrstvu opažajo nov trend pri lastništvu avtomobilov.
Tako je bilo v razgradnjo prevzetih bistveno manj vozil, kar pripisujejo razmeram na trgu surovin, zmanjšanju prodaje novih in rasti cen rabljenih avtov.
Prodaja novih vozil je po podatkih sekcije za motorna vozila leta 2020 upadla kar za 25 odstotkov, na podobnem nivoju je ostala lani. Hkrati so tako novi kot rabljeni avti občutno dražji.
in domov takim pošiljajo modro kuverto kot da je ne vem kaj.
Davek šaričijeve vlade. Izvirno ni kaj. Levaki so dobri samo v dvigovanju in uzumljanju novih davkov. Holob bo zagotovo prekosil vse levake v zadnjih 30 letih skupaj.
Znova in znova se porajajo novi inkasanti, da krpajo državni proračun.