Proizvajalci z izjemno bogato ponudbo različnih modelov skrbijo, da imajo kupci skoraj neomejene možnosti pri izbiri, za vse ostalo pa poskrbi nič manj raznolik nabor paketov oprem in možnosti personalizacije.
Na slovenskem trgu novih vozil je trenutno na voljo krepko čez 300 različnih avtomobilskih modelov. To pomeni, da jih ima povprečno vsaka izmed 35 znamk v ponudbi kar devet, brez, da bi k temu prištevali vse opremske in druge posebne izvedenke.
Kupec avtomobila še nikoli v zgodovini ni imel tako pestre izbire kot danes. Ob ponudbi novih vozil na našem trgu se res težko zgodi, da želja ostane neuslišana. Pri tem je zanimivo, da pri nas uradno kar nekaj znamk ne nastopa, pa tudi tiste, ki so prisotne ne ponujajo vseh modelov. Tako boste v Sloveniji zaman iskali uradnega zastopnika za Ferrari, Lado, Bugatti, Bentley, Lamborghini in še par drugih. Tako kot nekoč, a iz povsem drugih razlogov. Danes so ti v celoti ekonomski, nekoč pa je slovensko avtomobilsko usodo močno krojila tudi politika.
Danes več znamk kot nekoč modelov?
Leta 1980 je imel povprečen Slovenec na voljo le peščico modelov, med njimi so glavnino krojile legende kot so fičo, katrca, yugo, stoenka, bolha, hrošč in golf I. Izbiro so razširili še prijatelji Vzhodnega bloka – lade in škode, kdor si je privoščil pa je posegel po eksotiki a la BMW, Mercedes, Ford, Opel, Fiat, Peugeot, …
Ekstremni primer pretirane ponudbe izvedenk posameznega modela je porsche 911, ki je trenutno na voljo v kar 23 različicah.
Ne le pri nas, ampak je bila izbira manj pestra po vsem svetu. BMW je takrat ponujal serije 3, 5, 6 in 7, brez karavanov in kabrioletov. Mercedes je v svoji peterici ponujal še roadsterja in terenca, Audi pa športnega kupeja. Vse skupaj je prav smešno, če upoštevamo, da samo Bavarci danes ponujajo blizu 30 različnih modelov, če k temu prištejemo še paleto M, pa to številko brez težav presežejo.
Kako jim to uspeva?
Res je, da se danes proda več avtomobilov kot v preteklosti, a se človek vseeno vpraša kako se toliko različic proizvajalcu sploh splača delati? Napredek v tehnologiji je botroval k temu, da sta tako razvoj novega modela kot proizvodnja hitrejša in bolj preprosta. To pa zato, ker za snovanje v veliki meri uporabljajo računalniško simuliranje, ključna pri proizvodnji pa je uporaba skupnih platform. Verjetno ste že slišali za Volkswagnovo znamenito arhitekturo MQB na kateri nastajajo vse od VW pola do passata, od audija A3 do Q3 in seata ibize do škode kodiaq. Modularna zasnova platforme omogoča marsikaj, predvsem pa zmanjšanje stroškov in bolj preprosto produkcijo, tudi več modelov na istem tekočem traku.
Drug način varčevanja so skupni projekti dveh ali treh proizvajalcev. Spomnimo se samo na trojčke toyota aygo/citroën C1/peugeot 107 in peugeot rifter/opel combo life/citroën berlingo. Zanimiv primer pa sta tudi dvojec toyota supra in BMW Z4, ki kažeta na to, da se možnosti povezav še posebej iščejo pri nišnih modelih.
Tudi sami proizvajalci menijo, da jih je preveč
Čeprav se naval novih karoserijskih izvedenk ne umirja, se število modelov ne bo več občutno povečevalo. Po besedah vodilnega moža pri Daimlerju, naj bi jih nekaj celo ukinili. Dieter Zetsche je tako nedavno zatrdil, da se bodo pri Mercedesu nekateri modeli zagotovo poslovili. Rastoči azijski trgi namreč najbolj sprejemajo klasične in kupejevske limuzine, medtem ko imajo nekateri kupeji in kabrioleti glavo že na tnalu. Na podoben način so jo že skupili VW beetle, fiat sedici, opel signum, hyundai coupe in drugi.
Vseeno pa ukinitve modelov le delajo prostor za nove, ki bodo, skupaj z ostalimi, poskrbeli, da se jim bodo kupci še težje upirali …
