Pri Dacii opravijo, da niso nobena redkost lastniki zgodnjih loganov in dusterjev, ki imajo na števcih že več sto tisoč ali celo milijon prevoženih kilometrov. To po njihovem mnenju ni naključje, saj za vzdržljivost romunskih avtomobilov poskrbijo v dveh laboratorijih Daciinega tehničnega centra Titu, ki je od romunske prestolnice Bukarešte oddaljen dobre tri četrt ure vožnje. V ultramodernem kompleksu, ki so ga leta 2010 odprli sredi romunskega podeželja, 600 zaposlenih dela na 350 hektarjih površin za razne preskuse in z mrežo zunanjih preskusnih stez.
V tehničnem centru Daciini inženirji med drugim vsako leto opravijo na tisoče preskusov odpornosti in vzdržljivosti plastičnih in kovinskih delov, iz katerih so sestavljene dacije sandero, duster in jogger. Dva laboratorija sta namreč opremljena s številnimi orodji za pospešitev procesov staranja materialov in korozije, ki vpliva nanje. Z njimi simulirajo tudi različne načine uporabe avtomobilov in različne podnebne pogoje, v katerih bodo lastniki dacij uporabljali svoje avtomobile.
Laboratorij z visokim UV faktorjem
V centru za preverjanje trajnosti polimerov in tekočin, ki so ga odprli leta 2017, denimo preskušajo plastike, iz katerih so uliti zelo raznoliki deli in so tudi poglavitni sestavni del notranjosti, kjer jih najdemo na armaturni plošči, prestavni ročici,oblogah vrat, sredinskem grebenu in še marsikje. Seveda morajo biti ti materiali zelo kakovostni, sicer se bodo na njih hitro pojavile posledice uporabe in zunanjih vplivov. Ultravijolični žarki v kombinaciji z vročino in slabim vremenom lahko denimo povzročijo spran videz, izgubo barve ali izgubo sijaja površine plastičnih delov.
V preskusnih komorah zato plastiko vsakodnevno do 3.000 ur obsevajo z ultravijoličnimi žarki, s čimer dosežejo, da plastika v razmeroma kratkem času absorbira toliko UV žarkov, kot bi jih sicer v nekaj letih izpostavljenosti soncu. Več tednov poteka tudi preskušanje vzorcev v vremenskih komorah, kjer ustvarijo skrajne stopnje vlažnosti in suhosti ter temperature, ki segajo od 40 Celzijevih stopinj pod ničlo do 100 stopinj nad ničlo. Po tej simulaciji uporabe plastike v skrajnih vremenskih razmerah izpostavljene dele analizirajo in jih primerjajo z deli, ki niso bili izpostavljeni staranju.
Ker lahko na videz plastičnih delov vplivajo že vsakdanje stvari, kot so ključi, prstani in drugi majhni kovinski deli, ki so stalno prisotni v naših življenjih, vso avtomobilsko plastiko podvržejo tudi preskusom odpornosti na praske, med katerimi s kovinskim vijakom po njih praska posebna naprava . Namen teh testov pa ni le ugotavljanje kozmetične vzdržljivosti, ampak je treba ugotoviti tudi, če takšne poškodbe morda ogrozijo strukturno trdnost plastike. Plastični deli se sicer lahko sčasoma zvijejo, nagrbančijo ali celo zlomijo, zato jih v laboratorijih med drugim z vlečno napravo tudi raztezajo do točke zloma.
Laboratorij za delanje rje
V Tituju so leta 2015 odprli tudi center za korozijo, v katerem vse kovinske dele preskušajo v posebni komori za pospeševanje korozije. Na novih avtomobilih je karoserija sicer zaščitena z lakom, vendar se lahko ta poškoduje, na izpostavljeno kovino pa začne delovati korozija.
V Dacijinem laboratoriju koroziji ne izpostavljajo le posameznih delov, ampak tudi celotne karoserijske komponente, kakršne so vrata, pokrov motorja in podvozje. Vsako leto opravijo okrog 2.000 preskusov, med katerimi preverijo tudi, kako so na korozijo odporni kromirani in galvanizirani deli, kakršni so zavorni bobni, zavorni koluti, vijaki in celo značke. Popraskane dele zaprejo v korozijsko komoro, potem pa jih izpostavijo skrajnim vremenskim pogojem z različnimi temperaturami, vlažnostjo in sestavo zraka. Po končanem preskusu skrbno preverijo stanje kovine v okolici prask.
Poleg korozije zaradi vremenskih pogojev dele izpostavijo tudi kemikalijam, kakršne so tekočine za pranje vetrobranskega stekla ali solnica, ki se pozimi dviguje s posipanega cestišča. Zanimive so tudi gramozne komore, v katerih kovinske dele obstreljujejo s to pogosto cestno nadlogo in ugotavljajo, kakšne poškodbe lahko na njih povzroči in kako kovine pred njim zaščitijo nanosi lakov, kroma, cinka in drugih zaščitnih materialov.
Šele, ko materiali in zaščitni nanosi uspešno prestanejo zahtevne teste, jih lahko vgradijo v nove avtomobile, ki zato lahko zdržijo tudi več sto tisoč kilometrov in veliko let uporabe, pravijo pri Daciji.
ma oštja, mi neki ni jasno tale Dacia je v lasti Renoja mar ne, ma me čudi , kaj tisti renoji nič ne prideste v romunijo pa se mal stestiraste, da ne bi rjaveli kot kopni sneg na aprilskem soncu.