To bi lahko bili nissan navara, toyota hilux, ford ranger, mazda BT-50 in seveda mitsubishi L200, seveda ko gre za evropsko ponudbo, saj so marsikje drugje po svetu poltovornjaki že od nekdaj veliko bolj priljubljeni. V začetku, od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa nekje do sredine prvega desetletja tega stoletja, je bil mitsubishi L200, tako kot vsi njegovi tekmeci, predvsem avtomobil za tiste, ki so pri svojem delu potrebovali robusten in zmogljiv poltovornjak, ki ni nujno imel štirikolesnega pogona, imel pa je keson, na katerega je bilo mogoče naložiti veliko stvari. No, bila je še druga vrsta ljudi, za teren navdušeni nastopaški posebneži, ki so takšne avtomobile vzljubili predvsem tedaj, ko so začeli postajati večji in skoraj obvezno imeli štirikolesni pogon.
In ti so to vrsto avtomobila počasi priljubili še novi kategoriji uporabnikov, ki je prišla do izraza predvsem s prevlado potrošništva in z njima povezanega izrazitega individualizma v začetku tega stoletja. Za takšne kupce so se morali tudi poltovornjaki iz grobih terenskih delavcev preleviti v udobna a robustna terenska vozila imenitnega videza, bolj športne kot klasične terence, kakršni so bili všeč individualistom ali družinskim očetom, ki so jih med tednom še vedno a vse manj uporabljali za delo, med konci tedna in dopusti pa so se radi odpeljali prostočasnim adrenalinskim dejavnostim v naravi nasproti.
Združitev dveh svetov
Kot smo leta 2006 na predstavitvi prve generacije mitsubishija L200 nove dobe med vožnjami po razgibanih cestah v turškega pogorja Taurus, tam kjer je nekoč potekal anatolski rally, z zadovoljstvom ugotavljali novinarji, je Mitsubishiju preobrazba imenitno uspela. Mitsubishi L200 se je namreč uspešno izognil nevarnosti, da bi bil kot delavec, ki se hkrati loteva dveh opravil in nobenega ne opravi do konca. Izkazal se je kot avtomobil, ki se enako imenitno znajde na najbolj neurejenih stezah, prav tako pa tudi na urejenih asfaltiranih cestah. Poleg tega pa lahko, če je to treba, pelje tudi dobro tono tovora.
In to bolj ali manj velja tudi za najnovejšo inkarnacijo Mitsubishijevega poltovornjaka, ki je na voljo v zelo pestri ponudbi različic. Na test je pripeljal z dvojno kabino, v kateri je bilo več kot dovolj prostora za družino ali štiri do pet odraslih, pomanjkanje klasičnega prtljažnika pa je nadomestil v vzdržljivo plastiko oblečen keson s površino 2,2 kvadratna metra, ki ga je pred vremenskimi neprilikami ščiti velik pokrov.
Kljub temu vanj ne bi mogli odložiti občutljivih reči, za takšne je treba najti prostor v odlagališčih kabine. Keson kljub pokrovu namreč nima nobene toplotne izolacije, vanj pa prodre tudi umazanija iz okolice, saj ni optimalno zatesnjen. Predmete je treba, kljub temu, da se zadnja vrata odprejo v višini dna kesona, tudi precej visoko dvigniti. A po drugi strani vrata delujejo tudi kot stopnička ali klopca za sedenje med postankom.
Uspešni terenec in cestak
Mitsubishi L200 je pač velik in visok avtomobil, njegovo dno pa je od tal oddaljeno dvajset in več centimetrov, dovolj za premagovanje marsikaterega zahtevnega terena. Delo na njem olajša tudi zmogljiv štirikolesni pogon, s katerim lahko kleni terenec pripelje zares daleč, vsekakor veliko dlje, kot pa je pri nas sploh dovoljeno. Štirikolesni pogon je namreč opremljen tudi z reduktorjem in sredinsko zaporo diferenciala, ko vozniku zmanjka znanja o terenski vožnji, pa pomaga tudi zmogljiva elektronika, ki se po potrebi tudi podredi voznikovim ukazom. Spopadanje z ovirami na poti sicer olajšajo tudi video kamere, ki zaradi velikosti in določene nepreglednosti avtomobila pridejo prav tudi v urbanem okolju, svoje delo pa učinkovito opravita tudi motor in šeststopenjski samodejni menjalnik.
A slednja se dobro obneseta tudi na tlakovanih podlagah, ko k temu, da poraba goriva večinoma ostane v okolici za takšen avtomobil razumnih desetih litrov na sto kilometrov, pripomore tudi možnost zgolj zadnjega pogona. 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik sicer razvija solidno moč 110 kilovatov in navor 400 njutonmetrov, ki pa morata opraviti z več kot dvema tonama prazne mase, nekaj pa se je izgubi tudi v prenosih. To se pozna pri končnih zmogljivostih. Pospeški so zato nekoliko obotavljivi, vendar nekako na pozitiven način, saj dajejo zelo zadovoljiv občutek. K tem mogoče pomaga tudi zamolklo nastopaški a ne prehrupen zvok motorja.
Listne vzmeti in sodobna asistenca
K uglajeni naravi pripomore tudi podvozje, ki se v prid nosilnosti na zadnji premi še ni odpovedalo listnih vzmeti, a deluje uglajeno in predvidljivo, dovolj natančen za ta avtomobilski razred je tudi volan, nagibanja pa tudi ni preveč. Seveda pa od težkega in velikega grobega terenskega poltovornjaka ne morete pričakovati ravno limuzinskih voznih lastnosti. K dobremu občutku sicer pripomorejo tudi učinkoviti asistenčni in varnostni sistemi, če k temu dodam še podatek, da je mitsubishi L200 sposoben vleči še 3,1-tonsko prikolico, pa je njegova robustna vsestranskost zares dokazana.
Je torej mitsubishi L200 zares postal avtomobila za vsakogar? Nikakor ne, saj od lastnika zahteva, da pristane na veliko kompromisov. A prinaša tudi veliko zadovoljstva, ki ga drugi avtomobili težko pripravijo. S 36.175 evri, kolikor stane testni avto, sicer ni poceni, a je v svojem razredu gotovo konkurenčen in dovolj ugoden glede na to, kar prinaša.
Podatki o vozilu (mitsubishi L200 2,2 DI-D 4WD instyle+)
Motor: turbodizelski, štirivaljni, 2.268 ccm
Največja moč: 110 kW (150 KM) pri 3.500 vrtljajih
Največji navor: 400 Nm pri 1.750 vrtljajih
Zmogljivosti: 171 km/h, 12,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 5.305 x 1.815 x 1.780, medosna razdalja 3.000
Površina ksona (v m2): 2,2
Poraba: 9,7 litra/100 km (kombinirani cikel NEDC), izpusti CO2: 254 g/km
Cena v evrih: 33.400
Plusi: Zunanji in notranji videz, oprema, udobje, vozne lastnosti, motor in menjalnik
Minusi: nerodno odpiranje in pomanjkljivo tesnjenje pokrova kesona, slab razgled nazaj