Toyoto v Evropi poznamo predvsem po velikoserijskih modelih osebnih avtomobilov, zmogljivih terencih in hibridni tehnologiji. Gospodarska vozila ali potniški kombiji? Doslej gotovo ne, pa čeprav ni povsem novinka na tem področju.
Z novo generacijo modela proace pa bo Toyota v Sloveniji zapolnila kar nekaj vrzeli v svoji ponudbi, saj bo ciljala hkrati tako na kombinirana vozila konkurence, ki izvirajo neposredno iz avtomobilov, kot na prave kombije. Proace je v prvi vrsti vozilo za posel, tako v tovorni kot potniški različici, manj pa vozilo za fizične kupce, čeprav zna nagovoriti tudi velike družine, ki bi sicer pogledovale proti enoprostorcu. Prednost proacea pred konkurenti so kar tri dolžinske mere, pri čemer je še posebej najkrajša - compact, nekaj posebnega, saj je zelo prostorna, a hkrati izredno okretna.
Toyota je že prejšnjo generacijo proaca izdelala v sodelovanju s francoskim PSA oziroma Peugeotom in Citroënom, ki svoja izdelka tržita pod imeni spacetourer/jumpy in traveller/expert. Pri razvoju nove generacije trojčkov pa so imeli Japonci precej več besede in so Francoze še posebej podučili glede pedantnosti in kakovosti pri proizvodnji, saj vsi trije proizvajalci ta vozila izdelujejo v isti tovarni v španski Valenciji.
Kako torej, je proace francoz ali japonec?
Moja prva izkušnja pravi, da je zelo uspešno združil oba svetova - bogate francoske izkušnje pri izdelavi lahkih gospodarskih vozil, pri čemer ne gre pozabiti galskega smisla za oblikovanje in udobje, ter japonskga mojstrstva v izkoristku vsakega centimetra nekega izdelka. In da, tudi kvaliteta izdelave deluje prepričljivo.
V še vedno poletno vroči poljski Varšavi sem se dva dni družil z novim proaceom, v potniški in tovorni različici. Potniški proace ima dodano uveljavljeno pripono verso, da je razlikovanje lažje, vseeno pa je možnih različic proacea toliko, da se človek v njihovem seznamu hitro izgubi. Temeljno sporočilo je, da lahko stranka ustrezno izpeljanko proacea izbere glede na svoje dejanske potrebe in s čim manj kompromisi.
Na kratko in poenostavljeno pa: Proace je na voljo v treh dolžinskih dimenzijah: standardni L1 (4,96 m), podaljšani L2 (5,3 m) in kompaktni (vsega 4,61 m). Daljši dve imata isto medosno razdaljo, compact pa 35 centimetrov krajšo (malce čez 2,9 m). Zaradi teh mer je tudi občutno okretnejši, saj je zaradi kratkih previsov kljub nadpovprečni širini pregleden. Obračalni krog z vsega 11,3 metra je precej boljši od najbližje konkurence, ki jo compactu predstavljata denimo VW caddy maxi in ford connect. Višina proaca pa je ne glede na dolžinsko različico le ena, kar zna biti hendikep za najbolj zahtevne potencialne kupce, še posebej tiste, ki cikajo na nadgradnje.
Combi je ime opreme, ki je namenjena najbolj osnovnemu prevozu ljudi, denimo na gradbišča. Ima surovo notranjost, a je tudi namenjena podjetjem, ki iščejo najmanjše stroške obratovanja.
Shuttle oprema je stopnico višje in je osnovana z mislijo na različne prevozniške službe, denimo letališke shuttle, ki morajo poleg ljudi na cilj dovolj udobno prepeljati tudi njihovo prtljago. Vsi sedeži druge in tretje vrste imajo ISOFIX sidrišča.
Še za odtenek več zna ponuditi oprema family, s katero ciljajo tudi na fizične kupce z več otroki in ki ima vsaj na listi doplačil že pester seznam najrazličnejših dodatkov in pripomočkov, od shuttla pa se razlikuje tudi po že omenjenih saneh vzdolž celotne druge in tretje vrste.
Pozna trik za slovenske ceste in kolovoze
Med zanimive posebnosti, ki proaceu (in seveda njunima francoskima bratoma) doda uporabno vrednost, je doplačljiva možnost petstopenjskega prilagajanja oprijema gnanih koles glede na vrsto podlage in stanje cestišča.
Voznik nadzira programe prek vrtljivega gumba, proace pa se na ta način nekoliko odkupi za manko pravega 4x4 pogona.
Enako uporaben tudi pri prevozu tovora
Funkcijo Toyota traction select pozna tudi tovorna različica proacea. Glede na namembnost so tovorne izpeljanke štiri - klasični van (furgon), ki v notranjost odvisno od dolžinske različice pospravi med 4,6 in 6,6 kubičnih metrov tovora (compact po dve evropaleti, L1 in L2 pa po tri). Uporabna nosilnost je med tono in 1,6 tone. Med drugim pozna nekaj zanimivih trikov, kot je dvižni sopotnikov sedež, kamor je mogoče odložiti dodatne škatle, ali pa loputa v steni med potniškim in tovornim prostorom pod sovoznikovem sedežu, s čimer je moč prevažati tudi za 1,16 metra daljše predmete od osnovne dolžine tovornega prostora.
Med ostalimi izpeljankami so še glass cab (za osnovni prevoz potnikov, z njim ciljajo denimo na reševalne službe), crew cab (dvojna kabina z do šestimi sedeži in ločenim prtljažnim prostorom) ter platfomna različica za nadgradnje. Pri domačem uvozniku so že tudi pripravljeni na različne notranje nadgradnje in predelave, pisane na kožo najrazličnejšim potrebam obrtnikov.
Prva vožnja potrdila
Proace me je presenetil s svojo enostavno vodljivostjo, njegove majhne zunanje mere so še posebej pri različici compact lahko dejanska prednost v okretnosti. PSA-jevi 2,0-litrski motorji imajo dobro razporeditev navora ter se kitijo z razmeroma zelo nizkim ogljičnim odtisom, 1,6-litrski (115) motor tako dober kompromis uporabnosti in nižjih stroškov, če proace med uporabo ne bo nikoli maskimalno obložen ali ne bo zadolžen za vleko.
Tako različica furgon kot verso shuttle nudita glede na obdelavo potniške kabine dobro izbrano razmerje med trpežnostjo materialov in sodobnim videzom, med vožnjo pa je notranjost kar dobro zatesnjena. V usnje oblečena različica VIP z masažnimi sedeži in stekleno streho pa je prav luksuzna.
Ker so tudi v nakup kombijev vse bolj vpletena "individualna" čustva, ne zgolj racionalnost, pa sem pričakoval, da po zunanjem in notranjem videzu ne bo tako identičen francoskima bratoma, pa čeprav pri Toyoti trdijo, da ima proace poleg tovarniškega logotipa v primerjavi s francozoma tudi drugačno masko, platišča in celo barve, notranjost z oblogami na armaturni plošči pa je Toyoti lastna. Ampak enake osnove z različnimi logotipi so že trend pri LGV vozilih, pa tudi osebnih avtih.
Cena v zgornjem delu konkurence, vendar tudi dolga garancija
Med trojčkom ostaja tudi razlika v ceni - proace je po ceniku malenkost dražji od francozov, a po drugi strani ima več serijske opreme. Vstopna cena za furgona compact (70 kW/95 KM) je po ceniku 21.690 (z DDV), furgon L1 (85 kW/115 KM) pa stane od 23.490 evrov naprej. Dvojna kabina je za 3.500 evrov dražja.
Za versa so cene še zelo v zraku, neuradno jo bodo skušali obdržati pod 30 tisoč evri, medtem ko bi luksuzni VIP lahko s polno opremo prišel vse do 50 tisočakov.
Uvoznik obljublja okoli 15-odstoten redni popust in dodatne ugodnosti za prve kupce. Vseeno pa ne gre prezreti, da zna biti naveza Renault-Opel še cenejša. Protiargument Toyote pa je kar petletno jamstvo brez omejitve kilometrov, česar v osnovni ceni ne ponujata niti francoska brata niti širša konkurenca.
Pri uvozniku vseeno ostajajo realni in za letos napovedujejo prodajo kakih 20 vozil, veliko večino od tega furgonov. Prihodnje leto, ko bo na voljo tudi potniški podrazred verso, pa skupno 140, pri čemer bodo skušali nagovarjati zlasti flotne kupce, še posebej takšne, ki imajo v voznem parku že sedaj Toyotine avtomobile. Kot argument bodo izpostavljali dolgo garancijo in nizke obratovalne stroške, saj si servisi sledijo šele na 40 tisoč kilometrov, tudi poraba je nizka. Med prvo vožnjo se je gibala malce prek sedmih litrov.
andrej.leban@zurnal24.si
