Na Hrvaškem naj bi kmalu sprejeli nov pravilnik, ki bo urejal način opravljanja in organiziranja vozniških izpitov – izpitne vožnje bodo snemali, član izpitne komisije pa bo kandidate med opravljanjem glavne vožnje spremljal na sovoznikovem sedežu.
Prednosti novega sistema med drugim vidijo v možnosti boljšega nadzora nad delom pooblaščenega člana izpitne komisije ter v analizah, ki bi jih posnetek omogočal. A je Zveza hrvaških avtošol je že opozorila na nekaj možnih težav: ukrep denimo ne upošteva dejstva, da ima član izpitne komisije med vožnjo številne naloge, kar pomeni, da bo težko ostal povsem zbran in v primernem reakcijskem času prevzel krmilo, če med vožnjo pride do težav.
Vse bi bilo treba urediti v skladu z zakonodajo
V Sloveniji spremembe na tem področju zaenkrat niso predvidene, Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS pa opozarja, da bi bilo treba, v primeru, da pride do takšne ureditve, najprej vse uskladiti z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Glede tega, zakaj Hrvati sploh preurejajo področje, sklepa, da je "namera o snemanju posledica nestrinjanja učiteljev z izpitnimi vožnjami oziroma njihovimi kriteriji" – izpostavi denimo objektivnost ocenjevanja, strukturo vožnje … Občasno nezadovoljstvo je prisotno tudi v Sloveniji, opaža.
"Po izkušnjah AMZS Šole vožnje se pri izpitnih vožnjah dogaja, da se vaje ali tehnični sklopi pri izpitni vožnji ponavljajo, recimo večkratno vključevanje in izključevanje na avtocesti, parkiranje, obračanje …," pojasni.
Cenovno dostopne tehnologije, ki bi upoštevala zakone, (še) ni
Luka Rupnik, inštruktor vožnje v šoli vožnje AMTK, meni, da je snemanje glavne vožnje zelo dobra ideja. "Z njo se pri nas ukvarjamo že nekaj let, a smo naleteli na kar nekaj težav – med drugim, kako to sploh fizično izpeljati, s kakšno tehniko, kako obdelati snemanje, največjo težavo pa predstavlja GDPR, saj snemanje kar vsepovprek ni dovoljeno, temveč je treba zakriti registrske tablice, obraze, itd.," 222 "zaslužki v šolah vožnje nični".
Če bi uspeli najti tehnologijo, ki bi snemanje nemudoma omogočala oziroma upoštevala vse predpise in bila cenovno dostopna, bi jo že imeli, pravi. Uporabljali bi jo kot učni pripomoček, saj bi lahko z vsakim kandidatom pogledali posnetke njegove vožnje in analizirali napake.
"Morda bodo sosedje Hrvati odkrili kaj dobrega in bomo lahko tudi mi prevzeli tak način poučevanja ter s tem zmanjšali nestrinjanja pri ocenah ali poučevanju, saj bi imeli konkretna dokazila," upa Rupnik.
Nasprotuje pa temu, da bi ocenjevalec sedel na sprednjem sedežu. "Kdo je potem odgovoren za nesrečo, če se ocenjevalec ne odzove pravočasno ali se celo odzove napačno," se sprašuje in hkrati verjame, da bi takšnemu ukrepu nasprotovali tudi ocenjevalci.
Borut Žagar iz šole vožnje Šmarca se strinja, da bi bilo snemanje vožnje učinkovito. "S tem bi omejili korupcijo ter omogočili bolj pošten sistem opravljanja izpitne vožnje," verjame in doda, da si tudi kandidati želijo, da se jim ta možnost omogoči. "Snemanje poleg tega ni več tako drago, saj je v skladu s hitrim napredkom tehnologija vedno bolj cenovno dostopna, a se očitno pojavljajo pritiski od drugod, zato se tega ne sprejme," meni. "Sploh pa življenje nima cene," doda.
Žagar opozori tudi, da so člani izpitne komisije že pred časom prejeli pametne tablice, na katerih bi lahko uredili vso potrebno birokracijo, hkrati bi z njihovo pomočjo lahko preko sistema GPS na AVP za potrebe analitike spremljali, kje točno se vozijo, katere elemente vožnje preverjajo in koliko časa preizkus sploh poteka. "Vseeno pa raje ročno izpolnjujejo iste dokumente kot pred tridesetimi leti," pripomni. Kje vidi rešitve? "Ne smemo iskati grešnih kozlov, temveč spremeniti sistem na bolje, da bo deloval za vse," verjame.
Nova vozila brez ročnih zavor, z modernimi varnostnimi sistemi
A težavnih področij in sivih con je še veliko, med drugim tudi v povezavi z novimi tehnologijami. V AMZS menijo, da bi pri usposabljanju in izobraževanju voznikov morali preiti iz tehnike učenja upravljanja vozila, npr. speljevanje v klanec z ročno zavoro in ročnim menjalnikom, v razumevanje udeležbe v vožnji ter v učenje upravljanja sistemov v vozilu. "Večina novejših vozil ima vgrajene moderne varnostne sisteme, ki delujejo na podlagi t. i. "lidarjev", radarjev in kamer. Vozniki se moramo naučiti te sisteme varno in pravilno uporabljati, saj lahko z njihovo pomočjo vozimo veliko varneje – če nam že ne bodo pomagali v celoti preprečiti nesreče, lahko vsaj omilijo njene posledice," je prepričan Kostanjšek.
Vozniki se morajo vsega naučiti sami
Pomemben predpogoj varne vožnje je po njegovem tudi zavedanje izjemno hitrega razvoja digitalnih storitev in komunikacijskih poti v sodobnih avtomobilih in pasti, ki jih te prinašajo.
"Vse večji in kompleksnejši zasloni v avtomobilih lahko voznikovo pozornost hitro preusmerijo z dogajanja v prometu. Tudi ta "del" avtomobila se je treba naučiti varno in pravilno uporabljati. V Veliki Britaniji imajo npr. celo tečaj uporabe navigacijske naprave, pri nas pa je kar samoumevno, da to uporabniki znajo oziroma se naučijo sami," opozarja Kostanjšek.
Na AMZS menijo še, da so omejitve, ki pri nas veljajo glede avtomatskih menjalnikov, rigidne, saj je trend razvoja na tem področju jasen že nekaj časa, avtomatski menjalnik v vozilu pa je po njihovem pravzaprav prednost, saj vozniku ni treba razmišljati o menjavanju prestav, zato se lahko posveti dogajanju v prometu.
V uporabo namreč prihajajo povsem drugačna vozila, z drugačnimi pogoni, ki delujejo na drugačne vire energije, kot smo jih bili navajeni do zdaj. "Učenje vožnje bo torej moralo stopiti v korak s časom, v vsebine šole vožnje pa bo treba vključiti tehnološke novosti, še posebej tiste, katerih uporaba lahko bistveno pripomore k večji varnosti voznika in drugih udeležencev v prometu," verjame Kostanjšek.
"Kdor piše program usposabljanja, nima stika z resničnostjo"
Rupnik pa opaža, da je - kljub ogromnemu številu sprememb v prometnih zakonih – stanje vsako leto slabše. "Vedno več je odgovornosti, globe so večje, učinka pa bore malo," poudarja, zato meni, da bi morala država več delati na preventivi, kot je recimo postavljanje poligonov, ki so dostopni vsem, obnavljanje prometnega znanja na vsakih 10 let …
"Dobro bi bilo tudi predpisati večje število minimalnih ur pred izpitno vožnjo, vrniti t. i. "društvene ali predizpitne vožnje" ter pustiti učitelje vožnje, da učijo in se ne ubadajo z opisovanjem vaje ali kraja, kjer vozijo. Občasno imam občutek, da kdor piše program usposabljanja ali zakonodajo, nima stika z realnostjo," je kritičen.
Opozarja tudi, da imamo premalo poligonov ter da je pridobivanje vozniškega izpita za kandidate zamudno in mukotrpno. »Izpitna komisija je v najemniških prostorih, ki so sicer zadovoljivi, a ne tako dobri kot bi morali biti, da bi se vse dalo urediti na enem mestu. Tako se kandidat sprehaja od šole vožnje, do Upravne enote, do Agencije za varnost v prometu, Rdečega križa in poligona. Vse je dislocirano,« pravi Rupnik in opomni, da prometno dobro urejene države vlagajo v poligone, testiranja, učenja in podobno.
"Po vsaki spremembi je še slabše"
"Nujno je povečanje in izboljšanje infrastrukture za poučevanje, postaviti bi morali vsaj 6 večjih poligonov ali pist v vsakem večjem kraju, na vsakih nekaj let poučevati voznike o prometu, določiti enotno ceno ure vožnje, ki bi upoštevala vse dejavnike, hkrati omogočiti smiseln program poučevanja, ki učitelju dopušča prilagoditve glede na kandidata, predvsem pa pustiti učitelje vožnje, da delajo svoje delo, ne pa da dobivajo nenormalne globe, ker jih policija "ujame" pri kakšnih »neumnih« prekrških – recimo, ker so zapisali, da vozijo po naselju, pa je v nekem trenutku zaradi obvoza kandidat zašel izven naselja," poudarja Rupnik in dodaja, da se učitelji vožnje zadnje dve leti ukvarjajo predvsem z birokracijo ter s strahom, da ne bi na kaj pozabili in bili oglobljeni.
"Zato se sprememb žal ne veselimo in jih ne spodbujamo, saj je po njih vsakič slabše,« je oster Rupnik, ki pripomni, da je tudi sistem naravnan tako, da se vsi deležniki v prometu med seboj prepirajo, namesto da bi delovali složno. Po njegovem bi morali predvsem upoštevati in prisluhniti učiteljem vožnje, policistom ter inšpektorjem ter »dati več poudarka na preventivo, ozaveščanje in opozarjanje".
Spremembe vseeno bodo
V Javni agenciji RS za varnost prometa pa pravijo, da spremembe na področju usposabljanja voznikov sicer bodo - na podlagi Zakona o voznikih namreč pripravljajo Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil, ta pa naj bi "natančneje določil opremljenost in delo šol vožnje, vodenje evidenc v šolah vožnje ter program usposabljanja kandidatov za voznike".
Na podlagi novega pravilnika se bodo šole vožnje lahko odločile za prehod na digitalen način vodenja evidenc, ki bo "omogočal bolj natančno spremljanje teoretičnega in praktičnega usposabljanja posameznih kandidatov za voznike". Dodajajo pa, da drugih posebnih tehnoloških novosti v vozilih šol vožnje niso predvideli.
Pohvalijo se, da je bilo delovnih dosežkov v letu 2019 več in na več področjih. "Pri zagotavljanju materialno tehničnih pogojev za zagotavljanje vozniških izpitov smo na javni agenciji zagotovili pet izboljšanj. Zagotovili smo selitev v ustreznejše poslovne prostore na treh lokacijah, in sicer v Postojni, Murski Soboti in Ljubljani, ter povečali in posodobili testirnici za teoretični del izpitov na dveh lokacijah in sicer v Krškem in Domžalah. Zagotovili smo tri nove ustreznejše vadbene površine v krajih Kranj, Jesenice in Domžale. Na področju za dvig kakovosti izvajanja svoje storitve in strokovnosti smo se dvakrat sestali z vsemi predstavniki šol voženj, kjer smo usklajevali sodelovanje, za učitelje vožnje smo na vseh izpitnih območjih izvedli strokovno delavnico namenjeno učiteljem vožnje motornih koles na vadbeni površini ter nadgradnjo s preventivno napravo skidbike. Za te učitelje smo pripravili nov priročnik namenjen motoristom, kot pripomoček učiteljem vožnje in kandidatom motoristom," naštejejo.
V letu 2020 pa načrtujejo na teoretičnem delu izpita prenoviti sistem s ključnimi akterji - učitelji predpisov, v planu je tudi izvedba delavnic z namenom izboljšanja kvalitete predavanj kandidatom za voznike.
V glavnem je stanje na področju usposabljanja kandidatov tako kaotično, da so se začeli na določenih območjih in na nivoju države organizirati učitelji vožnje in vodje šol vožnje, ki želijo temu s(r)(t)anju narediti konec! V letu 2020 organizirajo evalvacije ocenjevalcev,… ...prikaži več ki jih bodo javno objavljali. Na nadzorih bodo sodelovali kolegi iz drugih šol voženj in po potrebi izdajali javna poročila o dejavnostih med nadzori. Vzpostavili bodo sistem celovitega nadzora dela javnih uslužbencev...
O AVPju pa ne bi izgubljal besed, saj gre za totalno zbirokratizirano agencijo, ki (večkrat videno pred kratkim) ima večje težave sama s sabo. Ko jim kdo kaj predlaga so gluhi kot top in trdijo svoje. Delo ocenjevalca, kar večinoma… ...prikaži več sploh je njihova naloga, pa je postalo dobro plačana javna in sigurna služba, kjer dnevno oceniš do 5 izpitnih voženj, ostale ure pa se ukvarjaš z relativno enostavno birokracijo in piješ kavico... Ni interesa po izboljšavah, morebitne napake ipd. se pometejo...
Z gospodom Rupnikom se strnjam, rad bi mu le sporočil, da tehnologija gre naprej tudi na področju snemanja vožnje. Obstajajo kamere, ki samodejno zakrijejo registrske številke, v neki meri tudi ostale podatke ipd. V bodoče bodo le še cenovno dostopnejše.… ...prikaži več Veliko šol ima takšne in drugačne sisteme že vgrajene za lastno zaščito pred nadlegovanjem policije in inšpekcijskih služb. V praksi ste lahko to videli pri trku corvette v vozilo šole vožnje na Jesenicah...